Prvič letos pozdravljeni!
Stroški zaščite intelektualne oziroma industrijske lastnine, sploh v
večjem številu držav, niso nizki. Vendar se le redko pojavijo naenkrat, zato se
lahko učinkovito porazdelijo na več časovnih obdobij, ki omogočajo, da se
morebiten uspeh zaščitenega izuma/izdelka/imena že kaže s finančnimi prilivi.
V tem prispevku se bomo osredotočili na dinamiko vlaganja patentnih
prijav, modelnih prijav in prijav znamk.
Dinamika prijav znamk
Predvidevajmo, da želite zaščititi znamko najprej v Sloveniji, in v
tujini, pri čemer so vaši najpomembnejši trgi EU, ZDA, Kanada, Avstralija,
Brazilija, Kitajska, Rusija, UAE in Filipini.
Najbolj se splača najprej vložiti slovensko prijavo znamke, nato pa v
roku 6 mesecev vložiti mednarodno prijavo znamke pri WIPO. Ker Kanada,
Brazilija in UAE niso podpisniki Madridske pogodbe ali protokola, je v teh
državah potrebno vložiti individualno nacionalno prijavo znamke.
Druga možnost je, da se najprej vloži prijava v Evropski uniji na
OHIM-u, ki je nekaj dražja kot slovenska. Iz te prijave se nato v roku 6
mesecev vloži mednarodno prijavo znamke pri WIPO in ustrezne nacionalne prijave
znamk v Kanadi, Braziliji in UAE.
V kolikor v pol leta še ni dovolj financ za vložitev mednarodne
prijave znamke, je le-to možno vložiti tudi pozneje, vendar pa prijava ne bo
imela prednostne pravice in s tem datuma prve prijave.
Dinamika modelnih prijav
Pri modelnih prijavah velja podobno kot pri znamkah. Če predvidevamo,
da vas zanimajo Slovenija, EU, Švica, Singapur, in Brazilija, se lahko kot pri
znamki najprej vloži slovensko modelno prijavo, nato pa v roku 6 mesecev vloži
mednarodno modelno prijavo pri WIPO. Ker Brazilija ni podpisnica Haaške
pogodbe, je tam potrebno vložiti nacionalno modelno prijavo. Kot pri znamkah je
tudi pri modelni prijavi možna tudi druga opcija, in sicer, da se vloži modelna
prijava v EU, ki se jo nato v roku 6 mesecev razširi z mednarodno modelno
prijavo ter prijavo v Braziliji.
Ker je za model potrebno, da je nov in da ima individualno naravo,
zato je nujno, da se razširitev prijav izvede v roku 6 mesecev, saj si drugače
s prvo prijavo vzamete novost modela.
Dinamika patentnih prijav
Upoštevanje rokov in pravočasnost prijav pa je še bolj pomembna pri
patentih.
Predvidevajmo, da vas patentiranje zanima v Sloveniji, Evropi
(Nemčija, Velika Britanija, Francija, Španija, Italija), ZDA, Kanadi, Rusiji in
Kitajski (Primer 1, slika).
Običajen postopek je tak, da se najprej vloži patentna prijava v
Sloveniji. V roku 12 mesecev je nato glede na spisek držav smiselno vložiti PCT
prijavo, ki se jo v 18 oz. 19 mesecih od vložitve PCT razširi na posamezne
države. Takrat se vloži Evropsko patentno prijavo, ter prijave v ZDA, Kanadi,
Rusiji in na Kitajskem. Ko je evropski patent podeljen, se nato izbere države
podpisnice sporazuma, kjer bo patent veljal. Glede na izbran seznam držav se
evropski patent validira v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji in
Italiji.
V kolikor je zanimivo patentiranje le v Evropskih državah, se PCT
prijava lahko preskoči, in se v roku 12 mesecev od vložitve slovenske patentne
prijave vloži Evropsko patentno prijavo.
V kolikor je na primer zanimiva le Nemčija in ZDA, se lahko v roku 12
mesecev od vložitve slovenske patentne prijave vloži PCT prijava, katero se v
18 ali 19 mesecih razširi na Nemčijo in ZDA, ali pa se v roku 12 mesecev od
vložitve slovenske prijave vložita nacionalni patentni prijavi v Nemčiji in
ZDA. V tem primeru se lahko s PCT prijavo pridobi dodaten čas leta in pol, v
katerem se lahko zberejo dodatna sredstva, hkrati pa je omogočeno tudi
podaljšano obdobje za izbiranje držav, kjer bi vložili patentno prijavo. Kajti
pogosto se šele sredi postopka izkaže, da je poleg pričakovane Nemčije in ZDA,
zanimiva tudi na primer Francija, Avstralija ali katerakoli druga država.
V vseh primerih pa je pomembno, da se ne zamudi rok 12 mesecev od
vložitve prve patentne prijave, saj le v tem primeru patentna prijava ohranja
svoj prednostni datum in prednostno pravico. Če se prioritetni rok zamudi, vaša
prva prijava uničuje novost in/ali inovativnost druge prijave (kar je pogoj za
uspešno pridobitev patenta), razen v primeru signifikantnih izboljšav in
novosti.
Navedene dinamike prijav omogočajo vsaj delno prilagajanje stroškov,
saj je na voljo vsaj 6 oziroma 12 mesecev za vložitev mednarodnih prijav. V tem
času se lahko zaščitena znamka, model ali izum že izdeluje, uporablja in/ali
prodaja, na račun česar se lahko pridobi vsaj del sredstev za razširitev
zaščite.
Kljub temu se pogosto zgodi, da so tudi po 6 ali 12 mesecih stroški še
vedno previsoki, zato velikokrat dobivamo vprašanja o možnostih sofinanciranja
zaščite intelektualne oziroma predvsem industrijske lastnine. O tem bo govora v
našem naslednjem prispevku.
Do takrat pa lep pozdrav!
