petek, 24. april 2015

V porastu tudi število prijav znamk

V enem izmed naših prejšnjih prispevkov smo pisali o porastu števila patentnih prijav, vendar pa po podatkih WIPO (World Intellectual Property Office) in Uradov, ki so člani skupine TM5, to so OHIM (Office for Harmonization in the Internal Market), USPTO (United States Patent and Trademark Office), JPO (Japan Patent Office), KIPO (Korean Intellectual Property Office) in SAIC (State Administration For Industry & Commerce (SAIC) People's Republic of China) narašča tudi število prijav blagovnih znamk.

USPTO poroča, da z vsakim letom narašča število prijav znamk v ZDA, ta trend pa opažajo tudi v prvi četrtini leta 2015, saj so v enakem obdobju lani sprejeli skoraj 8 % manj prijav znamk.

Tudi OHIM v svojem statističnem poročilu navaja, da je število prijav znamk Skupnosti (CTM) v porastu, saj je bilo leta 2014 vloženih kar 117468 prijav, medtem ko je bilo leta 2013 vloženih 114278, leta 2012 pa 107978 prijav znamk. V prvi četrtini letošnjega leta je bilo vloženih 30133 prijav znamk, v enakem obdobju lani pa 28862, kar kaže na nadaljevanje trenda opaženega v zadnjih letih.

Pri tem pa je zanimivo, da kljub naraščanju števila prijav znamk Skupnosti slovenskih prijaviteljev, ta delež ostaja majhen, in sicer 0,21 %. Največ prijav znamk Skupnosti vložijo Nemci, sledijo jim Britanci, Italijani in Španci.

Porastu števila slovenskih prijav znamk Skupnosti pa je verjetno treba pripisati padec števila prijav znamk v Sloveniji in padec števila prijavljenih mednarodnih znamk pri WIPO v okviru Madridskega sporazuma in/ali Madridskega protokola.

Ker se več slovenskih podjetij in tudi posameznikov se odloča za zaščito znamke v tujini v okviru znamke Skupnosti, to pomeni, da je potrebno posvetiti še več pozornosti izbiri imena znamke, logotipa in ostalih elementov, da se doseže razlikovalni učinek pomemben za uspešno registracijo in zaščito znamke. Kot poroča OHIM je bilo ugovorov zoper registracijo novih znamk v letu 2014 vloženih manj kot v prejšnjih letih, vendar pa je kljub temu približno 7% prijav znamk dobilo ugovor.


V izogib dolgotrajnim in dokaj dragim postopkom ugovorov in registracij znamke po ugovoru vam predlagamo tehten premislek in zasnovo vaše nove znamke, kot smo pisali v našem predhodnem prispevku. Srečno in uspešno vam želi PBAF!

torek, 21. april 2015

Izbira imena blagovne znamke je kompleksen proces, a ključnega pomena za uspešnost znamke (in podjetja)

Poimenovanje in tudi priprava logotipa za novo blagovno znamko je izjemno kompleksen proces, od katerega pa je lahko bistveno odvisna tudi uspešnost nove znamke ter tudi podjetja.  Pri tem je potrebno biti pozoren na več različnih vidikov, tako pravnih, kot tudi marketinških in oblikovnih. Zato v današnjem prispevku predstavljamo po naših izkušnjah bistvene korake ustvarjanja nove blagovne znamke.

V splošnem je prvi korak opredelitev blaga ali storitev, ki bodo zavzete z novo blagovno znamko. Nato se izbere množica primernih imen, in sicer po sledečih načelih:
  • Ime ne sme biti generično, kajti generičnih imen ni možno ločiti glede na proizvajalca ali ponudnika. Takšno ime tudi ni možno registrirati kot znamko, saj zakoni pravijo, da so generična imena izključena iz zaščite, česar se Uradi (URSIL, OHIM, …) striktno držijo.
  • Ime ne sme opisovati blaga ali storitev, vendar pa je lahko povezan ali vsaj namiguje na katero blago in/ali storitve označuje
  • Ime naj bi vsebovalo vsaj en razlikovalni element, po katerem bodo kupci ali uporabniki lahko ločili blago in/ali storitve od drugih podobnih. Ta aspekt blagovnih znamk Uradi striktno preverjajo, še posebno pa je pomemben pri ugovorih proti registraciji znamk, kjer so postopki dokazovanja in utemeljevanja prisotnosti in pomena razlikovalnosti še posebno pomembni za razplet zaščite nove znamke.
  • Najboljše je originalno ime in ne kopija ali verzija katerega drugega imena/znamke, dobro pa je tudi, če omenja ali se povezuje s poreklom blaga in/ali storitev.
  • Ime naj bo čim bolj vpadljivo in sposobno usidrati se v spomin, pri čemer so krajša imena ponavadi uspešnejša.
  • Ime mora biti korektno, torej ne sme vsebovati neprimernih besed, žaljivk, rasističnih, verskih, spolnih ali političnih konotacij.
  • V kolikor se bo uporabljalo ime na mednarodnem trgu in ne le v Sloveniji, je priporočljivo uporabljati tujcem enostavno izgovorljiva imena, pri čemer je še posebno zaželeno, da se ne uporablja šumnikov.


V kolikor bo beseda vključena v logotip (znak), je oblikovanje logotipa prepuščeno domišljiji znotraj okvirjev grafične podobe podjetja. Priporočljivo je, da se uporabi čim bolj prepoznaven logotip, da ga ne bo potrebno spreminjati. Pri tem naj logotip vključuje čim več razlikovalnih elementov, ki bodo dodatno omogočali ločevanje nove znamke od vseh ostalih.

Ko imate dovolj primernih idej za ime in/ali logotip za novo znamko, je nujno preveriti, če podobna ali celo enaka imena že obstajajo v bazah zaščitenih blagovnih znamk. Nekaj izmed takšnih baz smo objavili v naši objavi Baze podatkov industrijske lastnine. Iskanje je enostavno, saj se vpiše ime znamke ali posamezne besede, ki ga sestavljajo.

Takšno preverjanje je pomembno predvsem zato, da se prepričate, da je vaša znamka različna od drugih, torej jo bodo kupci lahko prepoznali in ločili od ostalih. V kolikor se boste odločili za zaščito nove znamke, pa boste bistveno zmanjšali možnost ugovorov lastnikov starejših, podobnih znamk.

Če za splošno besedo, ki jo želite uporabiti v imenu svoje nove znamke, najdete že obstoječe registrirane znamke, npr. Bohinjski sir, vi pa želite uporabiti ime Bovški sir, obe znamki ne bosta enaki in ne bosta povzročali zmede na tržišču navkljub enaki besedi »sir«, kajti pridevnika Bohinjski in Bovški predstavljata razlikovalni del obeh znamk.

Presojanje podobnosti znamk je pogosto zahtevno, zato vam lahko pomagamo zastopniki kot tudi zaposleni na Uradu RS za Intelektualno Lastnino.


Seveda nam je vsem v interesu, da ustvarite dobro znamko, saj boste lahko z uspešno znamko imeli uspešno podjetje, uspešno podjetje pa bo prispevalo k boljšemu stanju v družbi in v državi. Zato vam želimo uspešno delo, za zaščito novih znamk pa smo vam z veseljem na voljo.

ponedeljek, 23. marec 2015

IMPORTANT NOTICE - Misleading offers and invoices for patents, trademarks and designs

Unfortunately, the field of intellectual property is also subject to deceptions, frauds and scams. Consequently, we have lately, similarly as national offices in the EU, dealt with many questions from our clients regarding different offers and invoices sent by various companies, which offer expensive services regarding patents, trademarks and designs. These companies offer filing, publishing, registration and entering of patents, trademarks or designs, but in their own, private databases. This information is given in the small text in the lower part of their offer or invoice, but this is often overlooked by the recipients and they therefore settle such invoices. Names of companies performing such scams often resemble names of international IP offices, therefore the latter are trying to prosecute them, but mostly with no major success. 

Therefore, we would like to inform everyone that such offers and invoices are scams and have nothing to do with the state of your applications, patents, trademarks and/or designs. We would also like to point out that EPO, WIPO, OHIM or national offices do not send their invoices or letters, with which they would request direct payments. 

If you receive such offer or invoice, please check thoroughly who is the sender and what they are offering. In case you find yourselves in doubt you can contact any patent/trademark attorney or any of the IP Offices. In any case, do not settle any of the invoices unless you are well aware of the reason why they are for. Because the scam companies never return the money and the amounts for payment are always high. 

If you would like to know more about this, you are welcome to contact us. You can also read more online. Below are some of the warnings published by IP Offices and some examples of misleading offers and invoices: 


OPOZORILO - Zavajajoče ponudbe za storitve na področju patentov, modelov in znamk

Žal je tudi področje intelektualne lastnine podvrženo prevaram in goljufijam. Tako se, podobno kot nacionalni uradi za intelektualno lastnino v celotni EU, tudi zastopniki v zadnjem času soočamo s številnimi vprašanji naših strank, ki na svoj naslov prejmejo obvestila o različnih ponudbah podjetij, ki ponujajo plačljivo storitev v zvezi s patenti, znamkami in modeli, in sicer zaračunajo objavo, registracijo in/ali vpis v baze podatkov, ki pa so izključno privatne. To sicer piše v drobnem tekstu takšnih obvestil, vendar pa jih stranke pogosto ne opazijo in zato poravnajo račun. Takšna podjetja si največkrat nadenejo ime in/ali  kratico, ki je zelo podobno mednarodnim uradom za intelektualno lastnino, zaradi česar jih slednje intenzivno preganjajo, vendar največkrat neuspešno.

Zato vse opozarjamo, da so tovrstne ponudbe prevare in nimajo nikakršne zveze s stanjem vaših prijav, patentov, modelov in/ali znamk. Ob tem poudarjamo, da EPO, WIPO, OHIM ali nacionalni uradi uporabnikom nikoli ne pošiljajo računov ali dopisov, s katerimi bi zahtevali neposredno plačilo storitev. 

Če prejmete tak dopis ali račun, pozorno preverite, kaj je ponujeno in kdo je pošiljatelj. V kolikor boste v dvomih se lahko posvetujete s katerimkoli zastopnikom ali pristojnim uradom. Nikakor pa ničesar ne plačujte dokler natančno ne veste pri čem ste. Kajti goljufiva podjetja nikoli ne vračajo denarja, zneski, ki so navedeni na računih pa so vedno visoki.

Če vas na to temo zanima še kaj več, nas lahko kontaktirate, lahko pa si kaj več preberete na internetu. Na spodnjih povezavah pa je tudi nekaj primerov obvestil uradov o omenjenih prevarah in nekateri primeri zavajajočih dopisov:


ponedeljek, 2. marec 2015

Označevanje blagovnih znamk - Razlika med oznakami TM, SM, (R) in (C)

Vse pogosteje opažamo napačno rabo nekaterih oznak iz področja industrijske lastnine, predvsem pa tiste, ki se nanašajo na blagovne ali storitvene znamke. Zato v današnjem prispevku podajamo razlago posameznih oznak oziroma simbolov.

Oznaka TM se uporablja kot oznaka za blagovno znamko, ki ni registrirana. TM se uporablja za produkte, medtem ko se oznaka SM uporablja za storitve, torej za storitveno znamko, ki prav tako ni registrirana. Ti dve oznaki se torej uporabita, ko želite javnost opozoriti na to, da označujeta vašo znamko, ne glede na to ali je registrirana ali ne.

Ravno nasprotno pa se oznaka (R) oziroma simbol ® lahko uporablja šele, ko je bila znamka uradno registrirana na določenem ozemlju (npr. Slovenija, EU, ZDA, itd…). Uporaba te oznake pred uradno registracijo predstavlja kršitev zakona, saj sporoča, da je država ali skupni urad potrdil zaščito, kar pa (še) ni res in tako zavaja potrošnike. Poleg tega se simbol (R) lahko uporablja z znamko le za blago in storitve, ki so navedeni v uradni registraciji.


Simbol © oziroma (C) se uporablja, ko se hoče opozoriti na avtorske pravice avtorja. Pogosto oznako zamenja kar beseda "copyright". Večinoma ji sledi še leto objave ter ime imetnika (posameznika ali podjetja). Simbol se lahko uporablja ne glede na registracijo avtorske pravice, saj le-te nastanejo z nastankom dela. Ta simbol največkrat vidimo na spletnih straneh.

Upamo, da vam bo ta kratka razlaga pomagala pri označevanju vaših produktov, znakov ali internetnih strani.

četrtek, 19. februar 2015

Introduction of Patentni biro AF d.o.o.

Dear visitors and readers of our blog,

as we have noticed that a part of our readers does not come from Slovenia, but from different foreign countries, we have decided to write some of our posts in English. This one will serve as an introduction of our company, while the following posts will address various topics in industrial property protection in Slovenia as well as in the European Union.


Who we are and what we do

Patentni biro AF d.o.o. is a family-run intellectual property law firm established in 1993, making it one of the oldest IP law firms in Slovenia. The team deals with all services connected with intellectual property with a strong emphasis on industrial property protection and enforcement.

    1) Patents and Supplementary protection certificates
  • Opinions on patentability
  • Prior art searches
  • Preparation of patent applications
  • Filing of patent applications and patent prosecution in Slovenia
  • Filing of PCT applications
  • Filing and prosecution of European patent applications (EPO)
  • Collaboration with our foreign partners for filing national patent applications and patent prosecution (i.e. USA, Canada, Russia, China, etc.)
  • Preparation of responses to official actions issued by IP Offices
  • Validation of European patents in Slovenia
  • Obtaining supplementary protection certificate (SPC)

    2) Trademarks
  • Searches in different databases for similar trademarks
  • Opinions on trademark suitability
  • Preparation and filing of trademark applications in Slovenia, European Union (OHIM) and abroad (international trademark applications at WIPO – Madrid system)
  • Collaboration with foreign attorneys for preparation and filing of trademark applications in foreign countries, which are not included in international trademark applications under WIPO (i.e. Canada, UAE, etc.)
  • Responding to office actions, provisional or partial refusals
  • Responding to oppositions

    3) Designs
  • Searches in different databases for same or similar designs
  • Opinions on design suitability
  • Preparation and filing of design applications in Slovenia, European Union (OHIM) and abroad (Hague system, WIPO)
  • Preparation and filing of Declarations for design invalidity

    4) Maintaining intellectual property rights in force
  • Keeping records for fee and annuity payments
  • Conducting procedures for maintaining obtained IP rights

    5) (Possible) Infringements of intellectual property rights
  • Regular scan of databases in order to prevent infringements (watching service)
  • Counselling regarding appropriate actions when an infringement has been detected
  • Preparation and sensing of a warning letter
  • Preparation, filing and other procedural steps for patent oppositions
  • Preparation, filing and other procedural steps for oppositions against registrations of trademarks or designs
  • Comparisons of patents, trademarks or designs
  • Opinions on whether a specific product infringes a patent, design or trademark
  • Collaborations with law specialists in litigation procedures

    6) Help with marketing, licensing or transfers of intellectual property rights
  • Preparation and/or review of licensing agreements
  • Preparation and/or review of agreements regarding ownership transfers
  • Searching and contacting potential buyers or licensing partners, including negotiations

    7) Translations of patent applications, patent documents, lists of goods and                    services and other texts in connection with intellectual property protection

    8) Counselling and preparation of intellectual property protection strategies 

Our services are used by numerous Slovenian and foreign companies, institutes and individuals, which are engaged in different fields, for example in electronics, mechanical engineering, pharmacy, medicine, biotechnology, chemistry, environmental sciences, sports, just to name a few.


Our team

Ms. Antonija Flak graduated from the Faculty of Electrical Engineering, University of Ljubljana. Prior to founding the company Patentni biro AF d.o.o. she has been working in the Department of Intellectual Property in Iskra, the largest Slovenian electronics company. She passed the patent attorney exam at then still common Institute for Intellectual Property in Belgrade. Later, she obtained the title European Patent Attorney, and when Slovenia joined the European Union, she also became an attorney for trademarks and designs before the Office for Harmonization in the Internal Market (OHIM), which primarily handles protection of trademarks and designs for the entire area of the European Union. She has more than 30 years of experience in all areas of intellectual property. Antonija Flak is a member of the Association of Slovenian Patent Attorneys, a member of the European Patent Institute and a member of the Professional Education Committee (PEC) at the European Patent Institute.

Mr. Matjaz Vezjak graduated from the Faculty of Economics and Business, University of Maribor and immediately after graduation started working in Patentni biro AF d.o.o. He soon passed the trademark and design attorney exam at the Slovenian Intellectual Property Office, which allows him to act as a Slovenian and European trademark and design attorney. He is a member of the Association of Slovenian Patent Attorneys.

Dr. Maja Boric Vezjak has a graduate degree in microbiology as well as a PhD in microbiology, both obtained at Biotechnical Faculty, University of Ljubljana. Soon after finishing her PhD she has joined the Patentni biro AF d.o.o. team and passed the patent attorney exam at the Slovenian Intellectual Property Office, which allows her to act as a Slovenian patent attorney and as a Slovenian and European trademark and design attorney. She is a member of the Association of Slovenian Patent Attorneys.


Office location and working hours

Our working time is flexible, as we often adapt to needs of our clients. In general, the office is open from 8 A.M. to 4 P.M. on working days, except Fridays when we usually close at 3 P.M. The office is closed on national holidays.

The address of our office is:
Kotnikova 32, 1000 Ljubljana, Slovenia


Our other contact details are:
T +386 1 43 00 335
F +386 1 43 00 336
M +386 41 722 566 (Antonija Flak)
    +386 40 462 729 (Matjaz Vezjak)
    +386 40 856 342 (Maja Boric Vezjak)
E antonija.flak@patentni-biro-af.si
   info@patentni-biro-af.si
   maja@patentni-biro-af.si


If you have any questions or concerns regarding protection of your intellectual property in Slovenia or in the European Union, we invite you to connect with us using any of above given contacts. We will be glad to help!


sreda, 18. februar 2015

Porast števila patentnih prijav

Vseskozi poudarjamo, da je zaščita intelektualne, predvsem pa industrijske lastnine pomembna. Da se tega mnogi zelo dobro zavedajo, potrjujejo tudi vsakoletna poročila o številu vloženih patentnih prijav ter o številu podeljenih patentov koalicije petih največjih patentnih uradov IP5, ki jo sestavljajo Urad za patente in znamke ZDA (USPTO), Evropski patentni urad (EPO), Japonski patentni urad (JPO), Korejski urad za intelektualno lastnino (KIPO) in Urad za intelektualno lastnino Ljudske republike Kitajske (SIPO). Ti podatki predstavljajo globalne trende, saj omenjeni uradi ravnajo s približno 89% vseh patentnih prijav na svetu.

Decembra 2014 je koalicija IP5 izdala statistično poročilo za leto 2013, v katerem je zapisano, da je vseh pet uradov v letu 2013 podelilo skoraj 957000 patentov, kar predstavlja 4% povišanje glede na leto 2012, medtem ko je bilo vloženih novih patentnih prijav več kot 2,1 milijona, kar je za 11% več kot leto prej. 
Poročilo koalicije IP5 za leto 2014 bo objavljeno konec tega leta, EPO pa je svoje preliminarno poročilo za leto 2014 predstavil pred nekaj dnevi.

V omenjenem poročilu EPO navaja, da je v letu 2014 sprejel rekordnih 273110 patentnih prijav, kar predstavlja približno 3% povišanje glede na leto 2013. Trend višanja števila patentnih prijav pri EPO opažajo že peto leto zapored, kar kaže, da je Evropa središče inovacij. Evropske patentne prijave v primerjavi z letom 2013 vlaga približno enako število Evropejcev (+0.3%), medtem ko narašča število prijaviteljev iz Koreje (+1.4%), ZDA (+6.7%) in predvsem Kitajske (+16.8%). Zmanjšalo se je le število prijav iz Japonske (-3.8%).

Seveda tudi posamezni nacionalni uradi objavljajo statistične podatke o številu prijav, vendar Urad Republike Slovenije za Intelektualno Lastnino (UIL) za leto 2014 podatkov še ni objavil. Pet-letni trend kaže višanje števila vloženih patentnih prijav ter višanje števila podeljenih patentov, izjema je bila le leta 2012, ko je število vloženih patentnih prijav padlo. 

Primerjava števil patentnih prijav in podeljenih patentov z ostalimi državami bo narejena kasneje, vendar pa UIL še vedno poudarja, da se slovensko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi premalo zaveda pomena zaščite industrijske lastnine in še vedno posveča patentiranju premalo pozornosti.

četrtek, 5. februar 2015

Baze podatkov industrijske lastnine

Menite, da imate odlično idejo, ki bi jo bilo pametno zaščititi? Ker se pogosto zgodi, da več ljudi razmišlja podobno, in povsem neodvisno pridejo do podobnih, če ne že do enakih rešitev ali imen, je potrebno pred zaščito industrijske lastnine pregledati baze podatkov, če kaj podobnega slučajno že obstaja. S tem se lahko izognete marsikateri nevšečnosti.


Baze patentov in patentnih prijav

Ker v stanje tehnike šteje vse, kar je bilo javnosti dostopno, zato ni dovolj pregledati le slovensko bazo, temveč tudi druge. Nekaj izmed njih navajamo spodaj.

Baza Urada RS za Intelektualno Lastnino: 
Mednarodna baza patentov Espacenet: 
Bazi nemškega urada: 
Baza francoskega urada: 
Baza italijanskega urada: 
Baza britanskega urada: 
Baza ameriškega urada: 
Google patents: 


Baze prijav znamk in podeljenih znamk

Pri prijavah znamk je predvsem pomembno, da imajo razlikovalni učinek, torej, da jih je možno ločiti od drugih, ki označujejo enako ali podobno blago in/ali storitve. Čeprav je znamka veljavna le na področju, pa je priporočljivo pregledati tudi druge baze, če obstaja na drugem področju veljavna starejša znamka, ki bi jo lahko potrošniki zamenjevali, ali, ki bi lahko imela status uveljavljene znamke. Najpogosteje uporabljene baze podatkov za pregled znamk so sledeče.

Baza Urada RS za Intelektualno Lastnino: 
Mednarodna baza znamk TM VIEW: 
Baza mednarodnih znamk ROMARIN: 
Baza urada OHIM: 
Baza nemškega urada: 
Baza francoskega urada: 
Baza italijanskega urada: 
Baza britanskega urada: 
Baza ameriškega urada: 


Baze modelnih prijav in registriranih modelov

Preden se odločite za prijavo modela vam svetujemo, da se pozanimate, kaj se lahko registrira kot model, ali je vaš videz izdelka resnično nov in ima individualno naravo, kajti slednja dva pogoja sta ključna za registracijo modela. Že znane modele lahko poiščete v spodaj navedenih bazah podatkov.

Baza Urada RS za Intelektualno Lastnino: 
Mednarodna baza modelov DESIGN VIEW:
Baza mednarodnih modelov HAGUE EXPRESS: 
Baza urada OHIM: 
Baza nemškega urada: 
Baza francoskega urada: 
Baza britanskega urada: 


Po bazah se išče s pomočjo ključnih besed in/ali s pomočjo klasifikacij, lahko pa iščete tudi po imenih prijaviteljev, izumiteljev, avtorjev, dnevu prijave in podobno. Poizvedbo lahko naredite sami, lahko jo za vas naredijo na Uradu RS za Intelektualno Lastnino, ali pa jo za vas naredimo zastopniki. 

torek, 3. februar 2015

Iskanje partnerjev in vlagateljev

Pisali smo že, da družina, prijatelji, zasebni vlagatelji in potencialni poslovni partnerji lahko priskočijo na pomoč pri financiranju izvedbe dobre ideje. Vendar, kako jih najti in prepričati, da je vaša ideja odlična priložnost za vlaganje?

Iskanje vlagateljev in partnerjev se pogosto začne preko skupnih znancev ali prijateljev, pri tem pa lahko pomagajo tudi mentorji iz izobraževalnih ustanov ali številnih delavnic za start-up podjetja. Takšne osebe so lahko učinkovit posrednik, ne le za pridobivanje finančnih sredstev, temveč tudi za učenje in razumevanje poslovnih procesov. Pri navezovanju stikov vam lahko pomagajo tudi vaši zastopniki za intelektualno lastnino, ki imajo pogosto široke kroge poznanstev. Če nimate mediatorjev, se lahko poslužite iskanja vlagateljev in podjetij na internetu in v bazah podatkov, a je vzpostavitev kontakta z njimi težja. Ravno tako tudi njihov odziv ni tako verjeten kot če vas priporoči prijatelj ali mentor. Pri vzpostavljanju partnerstev je pomembno poudariti, da se posli najpogosteje sklepajo z ljudmi med katerimi je dobra »kemija«, torej dober občutek in t.i. delovanje na isti valovni dolžini. Podobni cilji, razmišljanje, vrednote in ideje so ključne za sprejemanje skupnih odločitev ter uspešno sodelovanje. Zato mnogi primerjajo odnose z vlagatelji in partnerji z odnosi v zakonu – skupaj ste v slabem in v dobrem. 

Pri iskanju novih partnerjev in vlagateljev razmislite:

  • kaj si želite: financiranje, svetovanje, skupno razvijanje izdelkov in zamisli, prodaja izuma, mešanica omenjenega ali kaj drugega. Z jasnimo postavljenimi željami, potrebami in cilji je potencialnim partnerjem veliko lažje predstaviti kaj si od njih želite.
  • koliko denarja potrebujete za uresničitev svojih ciljev: glede na želeno višino financiranja je potrebno izbrati primerna podjetja ali vlagatelje/partnerje. Za manjše zneske najpogosteje ni primerno prositi velika podjetja ali vlagatelje, saj zanje verjetno ne boste zanimivi ali pa se bodo z vami dobili le, da ocenijo vašo idejo ali podjetje.
  • s kakšnim partnerjem želite sodelovati: z nekom, ki že ima izkušnje na vašem področju, ali z nekom, ki na tem področju še ni deloval, vendar pa bi to predstavljalo (uspešno) širitev.

Ko imate razdelano idejo, potencialni seznam vlagateljev ali partnerjev, želje za sodelovanje in/ali znesek financiranja, ostane le še kontaktiranje vseh na seznamu in upanje na najboljše. A tudi če vam iz prvega poskusa ne uspe, poskušajte ponovno. Iz neuspelih poskusov se lahko samo veliko naučite!

ponedeljek, 12. januar 2015

Sofinanciranje zaščite industrijske lastnine

Ker se pogosto zgodi, da so stroški previsoki, mnoge zanimajo možnosti sofinanciranja.

To tematiko obravnavata tudi Evropski patentni urad in Urad RS za intelektualno lastnino
Kot pišeta oba urada vam lahko pri zaščiti industrijske lastnine finančno pomagajo:
  • Družina in prijatelji
  • Zasebni vlagatelji, imenovani tudi ''poslovni angeli''
  • Potencialni poslovni partnerji
  • Univerze
  • Publiciteta in nagrade predvsem zaradi zmag na tekmovanju
  • Državne in evropske subvencije in donacije

Med slednjimi so predvsem zanimivi sledeči programi in razpisi:

V Sloveniji:
  • Slovenski podjetniški sklad
  • Razpisi občin za spodbujanje podjetništva, vključno s finančno pomoč za zaščito industrijske lastnine: Trenutno sicer niso odprti, vendar pa se običajno razpišejo vsako leto. Več informacij vam lahko dajo na občinah, kjer je vaše stalno prebivališče ali kjer se nahaja vaše podjetje. Povezave do prejšnjih razpisov nekaterih občin so spodaj:  
         -  Ptuj 
         -  Zreče
         -  Nova Gorica
         -  Kamnik 

V Evropski uniji:
  • EUREKA
  • EUROSTARS

Ker so evropski projekti pogosto bolj zapleteni in obsežni, je priporočljivo imeti pomoč. Pri pridobivanju evropskih sredstev vam tako lahko svetujejo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ali v posameznih podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstnim svetovanjem in pomočjo pri pridobivanju projektov.

Upamo, da bo tokratni prispevek v pomoč vsem, ki si želite pomoči pri sofinanciranju zaščite industrijske lastnine. Vsekakor pa smo vam na voljo za pogovor ali nasvet, v kolikor potrebujete dodatne informacije!


petek, 9. januar 2015

Dinamika prijav in porazdelitev stroškov

Prvič letos pozdravljeni!

Stroški zaščite intelektualne oziroma industrijske lastnine, sploh v večjem številu držav, niso nizki. Vendar se le redko pojavijo naenkrat, zato se lahko učinkovito porazdelijo na več časovnih obdobij, ki omogočajo, da se morebiten uspeh zaščitenega izuma/izdelka/imena že kaže s finančnimi prilivi.

V tem prispevku se bomo osredotočili na dinamiko vlaganja patentnih prijav, modelnih prijav in prijav znamk.

Dinamika prijav znamk

Predvidevajmo, da želite zaščititi znamko najprej v Sloveniji, in v tujini, pri čemer so vaši najpomembnejši trgi EU, ZDA, Kanada, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Rusija, UAE in Filipini.

Najbolj se splača najprej vložiti slovensko prijavo znamke, nato pa v roku 6 mesecev vložiti mednarodno prijavo znamke pri WIPO. Ker Kanada, Brazilija in UAE niso podpisniki Madridske pogodbe ali protokola, je v teh državah potrebno vložiti individualno nacionalno prijavo znamke.
Druga možnost je, da se najprej vloži prijava v Evropski uniji na OHIM-u, ki je nekaj dražja kot slovenska. Iz te prijave se nato v roku 6 mesecev vloži mednarodno prijavo znamke pri WIPO in ustrezne nacionalne prijave znamk v Kanadi, Braziliji in UAE.
V kolikor v pol leta še ni dovolj financ za vložitev mednarodne prijave znamke, je le-to možno vložiti tudi pozneje, vendar pa prijava ne bo imela prednostne pravice in s tem datuma prve prijave.

Dinamika modelnih prijav

Pri modelnih prijavah velja podobno kot pri znamkah. Če predvidevamo, da vas zanimajo Slovenija, EU, Švica, Singapur, in Brazilija, se lahko kot pri znamki najprej vloži slovensko modelno prijavo, nato pa v roku 6 mesecev vloži mednarodno modelno prijavo pri WIPO. Ker Brazilija ni podpisnica Haaške pogodbe, je tam potrebno vložiti nacionalno modelno prijavo. Kot pri znamkah je tudi pri modelni prijavi možna tudi druga opcija, in sicer, da se vloži modelna prijava v EU, ki se jo nato v roku 6 mesecev razširi z mednarodno modelno prijavo ter prijavo v Braziliji.
Ker je za model potrebno, da je nov in da ima individualno naravo, zato je nujno, da se razširitev prijav izvede v roku 6 mesecev, saj si drugače s prvo prijavo vzamete novost modela.

Dinamika patentnih prijav

Upoštevanje rokov in pravočasnost prijav pa je še bolj pomembna pri patentih.

Predvidevajmo, da vas patentiranje zanima v Sloveniji, Evropi (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Španija, Italija), ZDA, Kanadi, Rusiji in Kitajski (Primer 1, slika).
Običajen postopek je tak, da se najprej vloži patentna prijava v Sloveniji. V roku 12 mesecev je nato glede na spisek držav smiselno vložiti PCT prijavo, ki se jo v 18 oz. 19 mesecih od vložitve PCT razširi na posamezne države. Takrat se vloži Evropsko patentno prijavo, ter prijave v ZDA, Kanadi, Rusiji in na Kitajskem. Ko je evropski patent podeljen, se nato izbere države podpisnice sporazuma, kjer bo patent veljal. Glede na izbran seznam držav se evropski patent validira v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji in Italiji.



V kolikor je zanimivo patentiranje le v Evropskih državah, se PCT prijava lahko preskoči, in se v roku 12 mesecev od vložitve slovenske patentne prijave vloži Evropsko patentno prijavo.

V kolikor je na primer zanimiva le Nemčija in ZDA, se lahko v roku 12 mesecev od vložitve slovenske patentne prijave vloži PCT prijava, katero se v 18 ali 19 mesecih razširi na Nemčijo in ZDA, ali pa se v roku 12 mesecev od vložitve slovenske prijave vložita nacionalni patentni prijavi v Nemčiji in ZDA. V tem primeru se lahko s PCT prijavo pridobi dodaten čas leta in pol, v katerem se lahko zberejo dodatna sredstva, hkrati pa je omogočeno tudi podaljšano obdobje za izbiranje držav, kjer bi vložili patentno prijavo. Kajti pogosto se šele sredi postopka izkaže, da je poleg pričakovane Nemčije in ZDA, zanimiva tudi na primer Francija, Avstralija ali katerakoli druga država.

V vseh primerih pa je pomembno, da se ne zamudi rok 12 mesecev od vložitve prve patentne prijave, saj le v tem primeru patentna prijava ohranja svoj prednostni datum in prednostno pravico. Če se prioritetni rok zamudi, vaša prva prijava uničuje novost in/ali inovativnost druge prijave (kar je pogoj za uspešno pridobitev patenta), razen v primeru signifikantnih izboljšav in novosti.

Navedene dinamike prijav omogočajo vsaj delno prilagajanje stroškov, saj je na voljo vsaj 6 oziroma 12 mesecev za vložitev mednarodnih prijav. V tem času se lahko zaščitena znamka, model ali izum že izdeluje, uporablja in/ali prodaja, na račun česar se lahko pridobi vsaj del sredstev za razširitev zaščite.

Kljub temu se pogosto zgodi, da so tudi po 6 ali 12 mesecih stroški še vedno previsoki, zato velikokrat dobivamo vprašanja o možnostih sofinanciranja zaščite intelektualne oziroma predvsem industrijske lastnine. O tem bo govora v našem naslednjem prispevku.


Do takrat pa lep pozdrav!