Porast števila patentnih prijav

Vseskozi poudarjamo, da je zaščita intelektualne, predvsem pa industrijske lastnine pomembna. Da se tega mnogi zelo dobro zavedajo, potrjujejo tudi vsakoletna poročila o številu vloženih patentnih prijav ter o številu podeljenih patentov koalicije petih največjih patentnih uradov IP5, ki jo sestavljajo Urad za patente in znamke ZDA (USPTO), Evropski patentni urad (EPO), Japonski patentni urad (JPO), Korejski urad za intelektualno lastnino (KIPO) in Urad za intelektualno lastnino Ljudske republike Kitajske (SIPO). Ti podatki predstavljajo globalne trende, saj omenjeni uradi ravnajo s približno 89% vseh patentnih prijav na svetu.

Decembra 2014 je koalicija IP5 izdala statistično poročilo za leto 2013, v katerem je zapisano, da je vseh pet uradov v letu 2013 podelilo skoraj 957000 patentov, kar predstavlja 4% povišanje glede na leto 2012, medtem ko je bilo vloženih novih patentnih prijav več kot 2,1 milijona, kar je za 11% več kot leto prej. 

Poročilo koalicije IP5 za leto 2014 bo objavljeno konec tega leta, EPO pa je svoje preliminarno poročilo za leto 2014 predstavil pred nekaj dnevi.

V omenjenem poročilu EPO navaja, da je v letu 2014 sprejel rekordnih 273110 patentnih prijav, kar predstavlja približno 3% povišanje glede na leto 2013. Trend višanja števila patentnih prijav pri EPO opažajo že peto leto zapored, kar kaže, da je Evropa središče inovacij. Evropske patentne prijave v primerjavi z letom 2013 vlaga približno enako število Evropejcev (+0.3%), medtem ko narašča število prijaviteljev iz Koreje (+1.4%), ZDA (+6.7%) in predvsem Kitajske (+16.8%). Zmanjšalo se je le število prijav iz Japonske (-3.8%).

Seveda tudi posamezni nacionalni uradi objavljajo statistične podatke o številu prijav, vendar Urad Republike Slovenije za Intelektualno Lastnino (UIL) za leto 2014 podatkov še ni objavil. Pet-letni trend kaže višanje števila vloženih patentnih prijav ter višanje števila podeljenih patentov, izjema je bila le leta 2012, ko je število vloženih patentnih prijav padlo. 

Primerjava števil patentnih prijav in podeljenih patentov z ostalimi državami bo narejena kasneje, vendar pa UIL še vedno poudarja, da se slovensko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi premalo zaveda pomena zaščite industrijske lastnine in še vedno posveča patentiranju premalo pozornosti.

Zaščita intelektualne lastnine je pomembna za vse!

Danes pišemo o tem, zakaj je zaščita intelektualne lastnine koristna, ne le za vas ali vaše podjetje, temveč tudi za okolje in državo, iz katere prihajate, ter za ljudi, ki vas obkrožajo.

Novi izumi, imena in kreativni dizajni se dnevno pojavljajo na tržišču in so rezultat človekove inovativnosti in kreativnosti. V gospodarstvu, ki ga napaja naraščajoče znanje, ima odločitev za zaščito intelektualne lastnine ključno vlogo. Kljub temu pa se mnogi zanjo ne odločijo, kar lahko prinese številne negativne posledice, kot so na primer:

• izguba nezaščitenega izuma zaradi tekmecev, ki so v boljšem položaju glede komercializiranja izdelka ali ugodnih cen, zaradi česar originalni izumitelj ostane brez nagrade ali zaslužka;
• izguba stika s konkurenco zaradi premajhne prepoznavnosti podjetja;
• zmanjševanje prihodkov iz računa davkov za državo; 
• izgubljanje delovnih mest;
• nižanje tujih investicij; in
• odhod talentiranih in usposobljenih delavcev.

Zato vedno poudarjamo pomen zaščite intelektualne lastnine. Le-ta je namreč ključna za uspeh izumitelja ali podjetja, saj ima vlogo pri:

• preprečevanju tekmecem, da bi kopirali ali posnemali izdelke oziroma storitve podjetja; 
• izogibanju nepotrebnim investicijam v raziskave in razvoj ter marketing; 
• postavitvi identitete podjetja;
• povečanju prepoznavnosti in uveljavljenosti podjetja; 
• pogajanjih za licenciranje, franšize ali druge pogodbe; 
• povečanju tržne vrednosti podjetja in njegove konkurenčnosti na trgu; 
• finančnem stanju podjetja (povečanje kapitala in možnosti financiranja); 
• dostopnosti novim tržiščem; 
• ocenjevanju stanja raziskovanja in razvoja;
• ocenjevanju dela zaposlenih in podjetij;
• odpiranju novih delovnih mest;
• bogatenju človeškega intelekta;
• povečanju prihodkov države iz naslova davkov; in
• višanju gospodarske rasti v državi.

Če razmišljate o zaščiti svoje intelektualne lastnine, morate razmisliti kateri so vaši glavni motivi za to. Le-te načeloma delimo na: 

• zaščitne motive: zaščita pred imitiranjem in zavarovanje na tržišču;
• motiv ugleda: izboljšanje podobe na tržišču in zviševanje vrednosti podjetja;
• motiv blokiranja konkurence;
• izmenjevalni motiv: izboljšanje pozicije v pogajanjih, licenciranje…; in
• motiv ocenjevanja.

Največkrat se zgodi, da podjetja nimajo le enega motiva, ampak ščitijo svojo intelektualno lastnino zaradi več motivov. 

V kolikor se boste odločili za zaščito vaše intelektualne lastnine, vam bomo z veseljem svetovali.

Želimo vam produktiven december!