Kdaj začeti s trženjem izuma?

Pogosto dobimo vprašanje kdaj je najbolje začeti s trženjem oziroma javno predstavitvijo izuma, za katerega je bila vložena patentna prijava. Kratek odgovor je čim prej, tem boljše, samo da je na dan vložitve patentne prijave ali pozneje. Je pa, kot vedno na področju intelektualne lastnine, odvisno od primera do primera.

Patenti so podeljeni za izume tehnične narave, ki so novi, na inventivni ravni in industrijsko uporabljivi. Novost in inventivnost izuma se preverja glede na datum vložitve patentne prijave ali na datum prednostne pravice (angl. priority), v kolikor se patentna prijava sklicuje na predhodno vloženo patentno prijavo. Stanje tehnike, ki se torej z izumom opisanim v patentnih zahtevkih primerja, je vse, kar je bilo javno dostopno do dneva vložitve patentne prijave. Če je prijava vložena 23.1.2020, je torej stanje tehnike vse, kar je bilo javnosti dostopno vključno do dneva 22.1.2020.

Če izum postane javno dostopen s prodajo izdelka, prikazom na sejmu ali znanstveni konferenci, ali objavo na spletni strani, na dan vložitve prijave, tako razkritje torej ni stanje tehnike. Če bi ga prikazali pred vložitvijo, bi sami sebi vzeli novost.

Patentne prijave se lahko razširijo v roku 12 mesecev od dneva vložitve, kar običajno predstavlja dokaj velik strošek za prijavitelja. Zato je v tem obdobju dobro pridobiti informacijo iz tržišča, če se bo izum sploh obnesel oziroma kje je ta odziv najboljši, da se izberejo le najbolj pomembna področja, kjer se želi izum zaščititi. Če se s trženjem čaka do izteka 12-mesečnega obdobja, si zmanjšujete možnosti pridobitve uporabnih informacij iz trga. Iz tega vidika je torej priporočljivo s trženjem izuma začeti čim prej. Seveda v kolikor je izdelek že dokončno oblikovan in pripravljen za prodajo.

Vsekakor pa ni smiselno čakati na podelitev patenta, kajti v času podelitve patenta vam mora izum že prinašati določen prihodek. Obdobje monopola doseženega s patentom je namreč omejeno na 20 let, z izjemo izdelkov, ki potrebujejo posebna dovoljenja za dajanje na trg kot so na primer zdravila ali insekticidi. S čakanjem na lansiranje izdelka si namreč krajšate obdobje monopola, v katerem naj bi vam patentirani izdelek prinašal dobiček glede na konkurenco.

Mednarodna prijava znamke je po novem možna tudi v Braziliji in Maleziji

Zaščita znamk po svetu je lahko zelo drag postopek, pri čemer se le-ta še podraži, če posameznih držav ni možno zajeti z mednarodno prijavo znamke. Med te države sta do nedavnega spadali tudi Brazilija in Malezija.

Ob koncu leta 2019 pa sta omenjeni državi na podlagi ratificiranih pogodb z WIPO postali članici t.i. Madridskega sistema, ki tako sedaj pokriva 122 držav po svetu. Imetniki znamk lahko od sedaj naprej v okviru mednarodne prijave znamke označijo tudi Malezijo in Brazilijo, kar do sedaj ni bilo možno in je posledično bistveno podražilo zaščito znamke. 

Članice Madridskega sistema: 

https://www.wipo.int/export/sites/www/treaties/en/documents/pdf/madrid_marks.pdf

V kolikor je katerakoli izmed omenjenih držav zanimiva za zaščito vaše znamke, imate sedaj na voljo cenejšo in enostavnejšo rešitev, pri kateri vam lahko pomagamo tudi mi.