Prioritete, senioritete in podobne tete v intelektualni lastnini, ki vam lahko zagotovijo superioriteto

V pravu intelektualne lastnine se pojavljajo različne tete, kot so prioriteta, senioriteta, avtoriteta, njihov pomen pa je povprečnemu človeku pogosto nerazumljiv. Ta objava na kratek način razlaga ključne lastnosti tet v našem poklicu. 

Pravice industrijske lastnine so geografsko omejene, torej jih mora podeliti ali odobriti avtoriteta, ki je odgovorna za neko geografsko območje. SSKJ pravi, da je avtoriteta ugled ali vpliv, ki izhaja iz vodilnega položaja, moči, znanja, na področju intelektualne lastnine pa izraz avtoriteta predstavlja ustanovo, ki podeljuje patente, modele in/ali znamke. To so nacionalni uradi kot je Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Evropski patentni urad (EPO), Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) in Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO).

Pri podeljevanju in uveljavljanju pravic industrijske lastnine izjemno pomembno vlogo igra datum vložitve prijave. Od tega dne namreč v primeru podelitve patenta oziroma registracije modela ali znamke velja zaščita, datum vložitve pa definira tudi kdo ima prednost na tržišču (kdo je bil prvi). Še posebno pa pri patentih datum vložitve igra pomembno vlogo pri določitvi relevantnega stanja tehnike.

Pri mnogih prijavah je možno videti izraz prioriteta. V SSKJ je prioriteta definirana kot prednost, za nas pa prioriteta predstavlja prednostno pravico, ki v praksi označuje najzgodnejši datum vložitve prijave za nek izum ali znamko, na katero se kasnejša prijava sklicuje. Za veljavnost prioritete je potrebno kar nekaj dejavnikov, absolutno najpomembnejši pa je ta, da je kasnejša prijava, ki se sklicuje na prioriteto zgodnejše prijave, vložena največ 6 oziroma 12 mesecev od dneva vložitve prve prijave (odvisno od tipa prijave).

Torej, če je datum vložitve patentne prijave 17.11.2018, veljavno pa se sklicuje na prioriteto prijave z dne 18.11.2017, je stanje tehnike vse, kar je bilo javnosti dostopno pred 17.11.2017. Torej se šteje kot da bi bila kasnejša prijava vložena na dan prve prijave. V kolikor prioriteta ne bi bila uveljavljena ali veljavna, pa je stanje tehnike vse, kar je bilo javno dostopno pred 16.11.2018.  Enako velja tudi za modele, pri čemer pa je prioritetni rok dolg le 6 mesecev.

Pri znamkah pa je moč opaziti še eno –teto in to je senioriteta. Le-ta omogoča ohranitev identičnih pravic predhodne nacionalne znamke v okviru veljavne znamke EU. Za znamko z uspešno uveljavljeno senioriteto je torej veljavnost znamke v državi, kjer je veljala nacionalna prijava, šteta od dneva vložitve omenjene nacionalne prijave, v preostalih državah pa od dneva vložitve EU prijave. 

Različne tete vam ob skrbnem ravnanju v našem poklicu vam torej lahko prinesejo mnogo koristi, na podlagi katerih si na tržišču zgradite superiornost. Oziroma kot ji rečemo mi: superioriteto.

Kršitev pravic intelektualne lastnine

Pravice intelektualne lastnine so namenjene preprečevanju izkoriščanja zaščitenega izuma, videza ali znamke s strani tretjih, in sicer na geografskem področju, kjer je pravica veljavna. Intelektualna lastnina se ščiti zato, da njen stvaritelj uživa monopol na tržišču, zaradi česar ima (lahko) finančno korist.

Kako se preveri ali nek proizvod krši zaščiteno intelektualno lastnino?

Najprej se opredeli kaj je zaščiteno – s patenti se ščitijo izumi tehnične narave, njihovo delovanje ali uporaba, modeli ščitijo videz izdelkov, medtem ko blagovne znamke ščitijo imena oziroma logotipe za določeno vrsto izdelkov in/ali storitev.

Nato se preveri, če je pravica še vedno veljavna. Patent se namreč vzdržuje vsako leto, velja pa največ 20 let. Veljavnost modela se podaljšuje na 5 let, velja pa največ 25 let, medtem ko se znamke lahko na 10 let obnovijo, trajajo pa lahko neomejeno. Hkrati je pomembno tudi preveriti, če je bila pravica upravičeno podeljena.

V naslednjem koraku se preveri ali izdelek dejansko krši katero izmed veljavnih pravic, pri čemer je potrebno odgovoriti na vprašanje:

- Patent: ali je proizvod, ki se izdeluje, uporablja, prodaja ali uvaža, zaobsežen s katerim izmed patentnih zahtevkov?
- Model: ali ima proizvod enak videz oziroma ima videz, ki pri seznanjenem uporabniku ne  ustvari drugačnega celotnega vtisa?
- Znamka: ali je znak enak ali zamenljivo podoben zaščiteni znamki za enako ali podobno blago in/ali storitve, zaradi česar obstaja verjetnost zmede v javnosti?

V kolikor proizvod krši katero izmed pravic lahko imetnik pravice prepove izdelovanje, uporabo, prodajo, uvoz ter oglaševanje tega proizvoda. Lahko se vloži tudi tožba pri pristojnem sodišču, v kolikor sporazumna rešitev problema ni možna.

Če imate kakršnekoli težave s kršitvijo pravic intelektualne lastnine, bodisi da so kršene vaše pravice ali pa ste domnevni kršitelj vi, se lahko kadarkoli obrnete na nas. Z veseljem vam bomo svetovali.