Nova regionalna prijava za modele

Pravice industrijske lastnine se lahko pridobijo z nacionalnimi prijavami, regionalnimi prijavami ali mednarodnimi prijavami, pri čemer so regionalne prijave običajno tiste, ki so najbolj cenovno ugodne, saj omogočajo zaščito v večjem številu držav, pri tem pa se porabi manj finančnih sredstev kot če bi v vseh teh državah vložili nacionalne prijave. 

Najbolj popularne regionalne prijave so Evropska patentna prijava, znamka EU ter model Skupnosti, pri čemer prva lahko postane veljaven patent v vseh Evropskih državah in še nekaj dodatnih državah, kot so Maroko, Moldavija, Tunija in Kambodža, medtem ko EU znamka in model SKupnosti veljata v vseh državah članicah Evropske Unije.

Druga znana regionalna prijava je še Evrazijska patentna prijava, ki pa se ji s 1.6.2021 pridružuje še Evrazijska modelna prijava. Evrazijski model bo pokrival Azerbajdžan, Armenijo, Kazakhstan,  Kirgizistan in Rusijo, kar bo še posebno zanimivo za vse prijavitelje, ki jim je pomembna zaščita v teh državah. Natančnejša pravila bodo sicer še določena, a prve prijave bodo lahko vložene že junija letos.

Za vse, ki jih torej zanima zaščita v evrazijskih državah, je to dobra novica, ki obeta nižanje stroškov zaščite modelov. Za vse nadaljnje informacije pa smo seveda z veseljem na voljo.

Dan pridobitve pravic industrijske lastnine

Velikokrat dobimo vprašanje od katerega dne veljajo pravice industrijske lastnine. To je lahko še posebno pomembno v primeru tožb zaradi kršitev pravic, saj je pomembno določiti datum, od katerega kršitev lahko obstaja.

76. člen ZIL-1 pravi, da se pravice iz 18., 37. In 47. člena zakona pridobijo z dnevom vpisa v ustrezen register. Za modele in znamke to torej pomeni, da je z dnevom vpisa registracije v register modelov oziroma znamk, pravica pridobljena. Enako velja tudi za znamke Evropske Unije (člen 9 EUTMR) ter modele Skupnosti (člen 19 CDR). Imetnik modela ima od dneva vpisa v register modelov torej izključno pravico, da ga uporablja in prepreči tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da izdelujejo, ponujajo, dajejo na trg, uvažajo, izvažajo ali uporabljajo izdelek, ki pri seznanjenem uporabniku ne ustvari drugačnega celotnega vtisa. Imetnik znamke je, po drugi strani, upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo enak ali zamenljivo podoben znak za enake ali podobne storitve in/ali blago. To pomeni, da nihče brez dovoljenja imetnika znamke ne sme opremljati blago ali embalažo z zaščitenim znakom, prodajati, uvažati in/ali izvažati omenjenega blaga oziroma ne sme uporabljati zaščitene znamke na poslovni dokumentaciji in oglaševanju.

Tudi pri patentih se pravice pridobijo z objavo patenta, ki se zgodi kmalu po izteku 18 mesecev od dneva vložitve slovenske prijave, oziroma z dnevom objave podeljenega evropskega patenta, ki se lahko v roku 3 mesecev od objave uveljavi pri slovenskem uradu in vpiše v register slovenskih patentov (27. člen ZIL, člena 64 in 67 EPC). Pravice pa se lahko pridobijo še pred podelitvijo patenta, to je z objavo patentne prijave. Le-to se lahko zahteva predčasno ali pa se v primeru vložene evropske patentne prijave z objavo slednje začasne pravice prav tako sprožijo (26. člen ZIL), vendar mora prijavitelj prijave obvestiti osebo, ki potencialno krši njegove pravice, o slovenskem prevodu zahtevkov, ki sestavljajo objavljeno evropsko patentno prijavo. Imetnik patenta ali začasnih pravic na podlagi objavljene patentne prijave ime sledeče pravice:

- če je predmet patenta proizvod, preprečevanje tretjim, da izdelujejo, uporabljajo, ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo patentirani proizvod;

- če je predmet patenta postopek, preprečevanje tretjim, da postopek uporabljajo in ponujajo v prodajo, prodajajo ali v te namene uvažajo proizvod, ki je pridobljen neposredno s tem postopkom.

Dan vložitve prijave torej ni dan, od katerega veljajo pravice, temveč je za to ključen datum objave v ustreznem registru. Datum vložitve pa ima pomembno vlogo pri drugih aspektih zaščite, o katerih bo govora v prihodnjih objavah.

Vpliv razkritja na pridobitev pravic industrijske lastnine

Vsak izumitelj ali podjetje s pomembnim izumom si želi čim prej rezultate svojega razvoja predstaviti javnosti oziroma razvite izdelke dati v prodajo. To pa pogosto vodi s prehitro objavo podatkov, ki lahko preprečijo podelitev patenta. Današnji zapis se posveča vidikom razkritja izumov in vplivom le-teh na pridobitev pravic industrijske lastnine.

Industrijska lastnina se deli na patente, modele in znamke. Slednje ščitijo imena izdelkov in za njihovo registracijo predhodna objava imena ali logotipa nima negativnih posledic. Zahteve za registracijo znamke so namreč, da niso opisne, da imajo razlikovalni učinek ter da niso zamenljivo podobne znamkam, ki so že registrirane za enake ali podobne izdelke ali storitve oziroma tudi za različne izdelke ali storitve, če je znamka sloveča (npr. Dior, Chanel, BMW in podobne). 

Po drugi strani modeli ščitijo videz izdelka, ki ima določeno oblikovno posebnost. V kolikor želimo veljavno registriran model, mora biti ob dnevu vložitve prijave videz izdelka nov in imeti individualno naravo. Novost pomeni, da videz ne sme biti znan, torej oblika izdelka ne bi smela biti objavljena (na spletni strani, blogu, spletni trgovini, članku, itd.) pred vložitvijo prijave. Vendar pa obstaja pravilo o roku za neškodljivo razkritje s strani oblikovalca oziroma prijavitelja (t.i. grace period). Videz izdelka je posledično še vedno nov, čeprav ga je prijavitelj javno objavil do 12 mesecev pred vložitvijo prijave. Torej, če ste videz izdelka objavili v maju, modelno prijavo pa vložili šele decembra, bo videz še vedno nov, če ste ga razkrili vi. Če ga je razkril kdo drug, to pravilo ne bo veljalo.

Patenti ščitijo izume - tehnične rešitve tehničnih problemov, ki so nove in inventivne ter industrijsko uporabljive. Novost pomeni, da izum ne sme biti javno dostopen pred vložitvijo prijave, pri čemer pravila o neškodljivem razkritju ni, razen v primeru razstave na določenih sejmih, ki pa jih je zelo malo, ob tem pa je potrebno imeti številne dokumente in dokazila. Torej, če imate načrt svoj izum zaščititi s patentom, potem nikakor ne objavljajte česarkoli o izumu na javnih dogodkih, spletnih straneh, sejmih, člankih ali drugih medijih. Pazljivost je potrebna tudi, če modelno prijavo vložite pred patentno prijavo, kajti modeli so zelo hitro objavljeni in tako tvorijo stanje tehnike za patentno prijavo, ki lahko vzame novost izumu. Vsako tovrstno aktivnost torej prestavite vsaj na dan, ko je patentna prijava vložena ali pa še malce pozneje, če je potrebno izdelek še dodatno razviti in obstaja možnost nadgradnje prvotne patentne prijave.

V kolikor ste v dvomih, se za nasvet obrnite k patentnim zastopnikom vpisanih v register zastopnikov pri Uradu RS za intelektualno lastnino ali pa na samem Uradu.

S 1. aprilom Evropski patentni urad (EPO) spreminja višine pristojbin

Ne, to ni prvoaprilska šala. Na vsaki dve leti se 1. aprilom spremenijo pristojbine, ki se plačujejo Evropskemu patentnemu uradu (EPO) za procesiranje evropskih patentnih prijav ter mednarodnih PCT prijav, kjer EPO deluje kot sprejemni urad (angl. receiving office, RO), urad pristojen za poizvedbo o stanju tehnike (angl. international search authority, ISA), urad pristojen za dodatno poizvedbo o stanju tehnike (angl. supplementary international search authority, SISA) ter urad pristojen za preliminarni preizkus novosti in inventivnosti (angl. international preliminary examination authority, IPEA).

Obvestilo o spremembah pristojbin je objavljeno na tej povezavi:

https://www.epo.org/law-practice/legal-texts/official-journal/2020/etc/se3.html

Nove pristojbine za evropske patentne prijave so dostopne tukaj:

https://www.epo.org/law-practice/legal-texts/official-journal/2020/etc/se3/p1/2020-se3-p1.pdf

Nove pristojbine vezane na aktivnosti EPO v okviru mednarodnih PCT patentnih prijav pa so tukaj: 

https://www.epo.org/law-practice/legal-texts/official-journal/2020/etc/se3/p22/2020-se3-p22.pdf

V splošnem so se pristojbine zvišale, čeprav se je prijavna pristojbina za evropske patentne prijave, ki se vložijo elektronsko, znižala iz 120 EUR na 95 EUR. Fizične osebe, mala ter srednja podjetja in univerze oziroma raziskovalni inštituti so še vedno upravičena do znižanja pristojbine za popolni preizkus, če se popolni preizkus zahteva v katerem izmed sprejemljivih, a neuradnih jezikov EPO (ang. admissible non-EPO languages), med katere seveda spada tudi slovenski jezik. V primeru, da je tudi sama prijava vložena v neuradnem jeziku (na primer v slovenskem), se lahko za 30% zniža tudi pristojbina za vložitev prijave.

V kolikor patentno prijavo pri EPO vlagate sami, bodite pozorni na spremenjene pristojbine, da bo znesek pravi, sicer lahko nastopijo težave. Če pa vašo patentno prijavo pri EPO vodimo patentni zastopniki, bomo že mi poskrbeli, da bodo plačani zneski pravilni.

Nemško ustavno sodišče je razveljavilo nemško ratifikacijo pogodbe o UPC in EU patentu

Evropski patenti, ki jih podeli Evropski patentni urad (EPO), po svoji podelitvi lahko veljajo v vseh državah podpisnicah Evropske patentne konvencije (EPC). S tem torej postane skupek nacionalnih patentov, pri čemer je za njihovo veljavnost pogosto potrebno plačilo pristojbine in prevod vsaj patentnih zahtevkov v uradni jezik izbrane države. Zaradi zmanjašanja stroškov validacije in uveljavljanja pravic je Evropska Unija predlagala uvedbo unitarnega EU patenta, ki bi po podelitvi evropskega patenta imel veljavo v vseh državah članicah EU. Hkrati bi bilo potrebno tudi uvesti enotno patentno sodišče (Unified Patent Court (UPC)), ki bi vodilo sodne spore glede veljavnosti ali pa kršitve evropskih patentov z unitarnim učinkom.

Vstop v veljavo unitarnega patenta in UPC je odvisen od ratifikacije držav članic, pri čemer so bili postavljeni pogoji, da morajo omenjeno pogodbo ratificirati Nemčija, Združeno Kraljestvo in Francija. Čeprav je Nemčija že ratificirala pogodbo, pa je danes Ustavno Sodišče Nemčije objavilo odločitev glede ratifikacije pogodbe o Enotnem patentnem sodišču ter unitarnemu (EU) patentu. Le-ta je, da je nemška ratifikacija omenjene pogodbe nična. Razveljavitev se je zgodila zaradi neupoštevanja zahtev, saj je ratifikacija v Nemčiji posegla v ustavo, za kar pa ni bilo zadostne podpore v nemškem parlamentu oziroma ustrezna odobritev v parlamentu ni bila izvedena.

Posledično torej niso izpolnjene osnovne zahteve za vpeljavo UPC in unitarnega EU patenta, ki bi ga bilo možno izbrati po podelitvi evropskega patenta kot alternativo trenutnemu postopku validacije. To pa ni edini problem UPC in EU patenta, saj ima vprašljivo prihodnost tudi zaradi izstopa Združenega Kraljestva iz Evropske Unije.

Do nadaljnjega torej postopek validacije podeljenih evropskih patentov ostaja enak. V roku 3 mesecev od objave podelitve evropskega patenta je potrebno izbrati države, kjer se želi imeti veljaven evropski patent, izvesti morebitno plačilo uradnih pristojbin ter morebitno plačilo pristojbine za vzdrževanje veljavnosti in vložiti morebiten prevod celotnega patenta ali patentnih zahtevkov v uradni jezik izbrane države.

EPO and EUIPO automatically extended deadlines due to Covid-19 outbreak

The new Coronavirus SARS-CoV-2, which causes a disease called Covid-19, affects work of all persons involved in intellectual property protection. This is especially true for official institutions such as the EPO and the EUIPO, which are large communities of officers, examiners, administrative and leading staff. 

Although attorneys all over the World are active and are able to perform our work and services uninterruptedly, the European patent office (EPO) and the EU intellectual property office (EUIPO) have decided to automatically extend the deadlines for replies to office actions and other actions, which were/are due in the following period: 

- from March 15th, 2020 (EPO)

and

- from March 9th to April 30th, 2020 (EUIPO).

The EPO decided that the deadlines are to be extended until April 17th, 2020, while the EUIPO postponed the deadlines until May 1st, 2020, which is a holiday, meaning that the actual period to respond will be May 4th, 2020. 

Official notices can be found at the following links: 

- https://www.epo.org/news-issues/covid-19.html

- https://euipo.europa.eu/ohimportal/en/news/-/action/view/5644669

In case it is necessary, both Offices will additionally prolong the deadlines, but this of course depends on the spread of the virus as well as the number of infected people. 

Although the decisions of EPO and EUIPO are welcomed and expected, the staff of your office expects that the extended deadlines will not be needed and that all planned activities will be performed in originally set periods.  

EPO in EUIPO sta podaljšala roke zaradi izbruha Covid-19

Novi koronavirus z imenom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen Covid-19 vpliva tudi na delo vseh na področju intelektualne lastnine, še posebno pa na urade, ki so velike združbe uradnikov, preizkuševalcev, vodilnega in administrativnega osebja.

Čeprav smo zastopniki po svetu aktivni in nemoteno opravljamo svoje delo, tudi če je le-to izvedeno od doma, pa sta se Evropski patentni urad (EPO) in Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) odločila za avtomatsko podaljšanje rokov za odgovore na pozive in druga dejanja, ki imajo rok izvedbe v obdobju:

- od 15. marca (EPO)

ter

- 9 marec do 30. april 2020 (EUIPO).

EPO se je odločil, da bo rok za dejanje potekel 17. aprila 2020, EUIPO pa je podaljšal rok do 1. maja 2020, ki pa je praznik, zato bo dejanski rok za izvedbo dejanj 4. maj 2020.

Uradni objavi sta dostopni na sledečih povezavah:

- https://www.epo.org/news-issues/covid-19.html

- https://euipo.europa.eu/ohimportal/en/news/-/action/view/5644669

V kolikor bo potrebno, bosta oba Urada še dodatno podaljšala roke, seveda pa je to odvisno od poteka širjenja omenjenega virusa in posledično števila obolelih.

Čeprav sta odločitvi EPO in EUIPO dobrodošli in pričakovani, pa v naši pisarni pričakujemo, da omenjenih podaljšan ne bo potrebno uporabljati in da se bodo planirane aktivnosti lahko izvedle v originalnih rokih.