EPO and EUIPO automatically extended deadlines due to Covid-19 outbreak

The new Coronavirus SARS-CoV-2, which causes a disease called Covid-19, affects work of all persons involved in intellectual property protection. This is especially true for official institutions such as the EPO and the EUIPO, which are large communities of officers, examiners, administrative and leading staff. 

Although attorneys all over the World are active and are able to perform our work and services uninterruptedly, the European patent office (EPO) and the EU intellectual property office (EUIPO) have decided to automatically extend the deadlines for replies to office actions and other actions, which were/are due in the following period: 

- from March 15th, 2020 (EPO)

and

- from March 9th to April 30th, 2020 (EUIPO).

The EPO decided that the deadlines are to be extended until April 17th, 2020, while the EUIPO postponed the deadlines until May 1st, 2020, which is a holiday, meaning that the actual period to respond will be May 4th, 2020. 

Official notices can be found at the following links: 

- https://www.epo.org/news-issues/covid-19.html

- https://euipo.europa.eu/ohimportal/en/news/-/action/view/5644669

In case it is necessary, both Offices will additionally prolong the deadlines, but this of course depends on the spread of the virus as well as the number of infected people. 

Although the decisions of EPO and EUIPO are welcomed and expected, the staff of your office expects that the extended deadlines will not be needed and that all planned activities will be performed in originally set periods.  

EPO in EUIPO sta podaljšala roke zaradi izbruha Covid-19

Novi koronavirus z imenom SARS-CoV-2, ki povzroča bolezen Covid-19 vpliva tudi na delo vseh na področju intelektualne lastnine, še posebno pa na urade, ki so velike združbe uradnikov, preizkuševalcev, vodilnega in administrativnega osebja.

Čeprav smo zastopniki po svetu aktivni in nemoteno opravljamo svoje delo, tudi če je le-to izvedeno od doma, pa sta se Evropski patentni urad (EPO) in Urad EU za intelektualno lastnino (EUIPO) odločila za avtomatsko podaljšanje rokov za odgovore na pozive in druga dejanja, ki imajo rok izvedbe v obdobju:

- od 15. marca (EPO)

ter

- 9 marec do 30. april 2020 (EUIPO).

EPO se je odločil, da bo rok za dejanje potekel 17. aprila 2020, EUIPO pa je podaljšal rok do 1. maja 2020, ki pa je praznik, zato bo dejanski rok za izvedbo dejanj 4. maj 2020.

Uradni objavi sta dostopni na sledečih povezavah:

- https://www.epo.org/news-issues/covid-19.html

- https://euipo.europa.eu/ohimportal/en/news/-/action/view/5644669

V kolikor bo potrebno, bosta oba Urada še dodatno podaljšala roke, seveda pa je to odvisno od poteka širjenja omenjenega virusa in posledično števila obolelih.

Čeprav sta odločitvi EPO in EUIPO dobrodošli in pričakovani, pa v naši pisarni pričakujemo, da omenjenih podaljšan ne bo potrebno uporabljati in da se bodo planirane aktivnosti lahko izvedle v originalnih rokih. 

Znamke Evropske Unije (EU TM) in modeli Skupnosti (RCD) po Brexitu

Z 31. januarjem 2020 je Združeno Kraljestvo (UK) dokončno izstopilo iz članstva v Evropski Uniji, kar ima bistvene posledice tudi pri veljavnosti pravic iz znamk Evropske Unije in modelov Skupnosti.

Znamke in modeli prijavljeni za področje Evropske Unije, ko so enkrat registrirani, namreč dajejo pravice v vseh državah članicah Evropske Unije, kar pa od sedaj naprej UK ni. Vendar pa bo glede na Izstopno pogodbo do 31.12.2020 veljalo prehodno obdobje, v katerem bodo zakoni EU veljali tudi za UK. Ker to vključuje tudi Uredbo o znamki EU ter modelu Skupnosti, bo torej do konca leta 2020 postopek potekal kot do sedaj. O tem je pisal tudi Urad Evropske Unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki obravnava znamke EU in modele. Objava je dostopna na tem spletnem naslovu: https://euipo.europa.eu/ohimportal/sl/brexit-q-and-a

Na podlagi zapisanega v Izstopni pogodbi bo torej vsaka znamka in model, ki bo registrirana v obdobju do 31.12.2020 veljala tudi v UK, medtem ko bo za tekoče primere, ki še ne bodo končani (registrirani ali zavrnjeni) na ta datum, potrebno vložiti ločeno nadaljevanje postopka v UK pred UKIPO.

Kako točno se bo izvedel prepis že podeljenih pravic iz EUIPO na UKIPO ter kako se bodo pred UKIPO nadaljevali postopki tekočih prijav bo znano kasneje. O tem bomo seveda pravočasno vse obvestili, da kakšna znamka ali model ne bi ostala brez zaščite na področju UK.

Pri tem poudarjamo še, da za Evropske patentne prijave in Evropske patente Brexit nima nikakršnega učinka ali vloge, ker je Evropska patentna konvencija (EPC) povsem ločena od članstva v Evropski Uniji.

Kdaj začeti s trženjem izuma?

Pogosto dobimo vprašanje kdaj je najbolje začeti s trženjem oziroma javno predstavitvijo izuma, za katerega je bila vložena patentna prijava. Kratek odgovor je čim prej, tem boljše, samo da je na dan vložitve patentne prijave ali pozneje. Je pa, kot vedno na področju intelektualne lastnine, odvisno od primera do primera.

Patenti so podeljeni za izume tehnične narave, ki so novi, na inventivni ravni in industrijsko uporabljivi. Novost in inventivnost izuma se preverja glede na datum vložitve patentne prijave ali na datum prednostne pravice (angl. priority), v kolikor se patentna prijava sklicuje na predhodno vloženo patentno prijavo. Stanje tehnike, ki se torej z izumom opisanim v patentnih zahtevkih primerja, je vse, kar je bilo javno dostopno do dneva vložitve patentne prijave. Če je prijava vložena 23.1.2020, je torej stanje tehnike vse, kar je bilo javnosti dostopno vključno do dneva 22.1.2020.

Če izum postane javno dostopen s prodajo izdelka, prikazom na sejmu ali znanstveni konferenci, ali objavo na spletni strani, na dan vložitve prijave, tako razkritje torej ni stanje tehnike. Če bi ga prikazali pred vložitvijo, bi sami sebi vzeli novost.

Patentne prijave se lahko razširijo v roku 12 mesecev od dneva vložitve, kar običajno predstavlja dokaj velik strošek za prijavitelja. Zato je v tem obdobju dobro pridobiti informacijo iz tržišča, če se bo izum sploh obnesel oziroma kje je ta odziv najboljši, da se izberejo le najbolj pomembna področja, kjer se želi izum zaščititi. Če se s trženjem čaka do izteka 12-mesečnega obdobja, si zmanjšujete možnosti pridobitve uporabnih informacij iz trga. Iz tega vidika je torej priporočljivo s trženjem izuma začeti čim prej. Seveda v kolikor je izdelek že dokončno oblikovan in pripravljen za prodajo.

Vsekakor pa ni smiselno čakati na podelitev patenta, kajti v času podelitve patenta vam mora izum že prinašati določen prihodek. Obdobje monopola doseženega s patentom je namreč omejeno na 20 let, z izjemo izdelkov, ki potrebujejo posebna dovoljenja za dajanje na trg kot so na primer zdravila ali insekticidi. S čakanjem na lansiranje izdelka si namreč krajšate obdobje monopola, v katerem naj bi vam patentirani izdelek prinašal dobiček glede na konkurenco.

Mednarodna prijava znamke je po novem možna tudi v Braziliji in Maleziji

Zaščita znamk po svetu je lahko zelo drag postopek, pri čemer se le-ta še podraži, če posameznih držav ni možno zajeti z mednarodno prijavo znamke. Med te države sta do nedavnega spadali tudi Brazilija in Malezija.

Ob koncu leta 2019 pa sta omenjeni državi na podlagi ratificiranih pogodb z WIPO postali članici t.i. Madridskega sistema, ki tako sedaj pokriva 122 držav po svetu. Imetniki znamk lahko od sedaj naprej v okviru mednarodne prijave znamke označijo tudi Malezijo in Brazilijo, kar do sedaj ni bilo možno in je posledično bistveno podražilo zaščito znamke. 

Članice Madridskega sistema: 

https://www.wipo.int/export/sites/www/treaties/en/documents/pdf/madrid_marks.pdf

V kolikor je katerakoli izmed omenjenih držav zanimiva za zaščito vaše znamke, imate sedaj na voljo cenejšo in enostavnejšo rešitev, pri kateri vam lahko pomagamo tudi mi.

Season's greetings

Časovna razporejenost dogodkov je ključna pri patentiranju izumov

Imate izum? Novo rešitev nekega tehničnega problema, ki je potencialna uspešnica na trgu? V kolikor želite zaščititi izum s patentom, je izjemno pomembno, da ga ne razkrijete javno. Pogovor s patentnim zastopnikom o pripravi patentne prijave je prvi korak, ki bi ga morali narediti.

Namreč, vsako javno razkritje izuma pred datumom vložitve patentne prijave šteje kot stanje tehnike, ki posledično vzame novost in inventivnost vašemu izumu. Takšna javna razkritja so na primer:

- prodaja izdelka, tudi če je bil dejansko prodan le en izdelek;

-javni zagovor raziskovalnega projekta, diplomske naloge, magistrske naloge ali doktorske disertacije;

- predavanje in/ali poster na konferenci; 

- objavljen znanstveni članek;

- prikaz izdelka oziroma prisotnost na sejmu;

- objava na družabnih omrežjih, vključno z objavo videov na kanalu YouTube; in

- objave na blogih, v časopisih ali drugih publikacijah.

Če preprečite takšne objave, boste ohranili novost in inventivnost vašega izuma, še posebno, če drugo stanje tehnike kot so javne objave, patentne prijave oz. patenti, modeli ali avtorske pravice drugih izumiteljev ne predvidevajo vaše rešitve tehničnega problema.

Še boljše pa je, če o izumu pred vložitvijo patentne prijave ne govorite z nikomur, razen z vašim patentnim zastopnikom. Nejavna oziroma zasebna razkritja, za katera se smatra, da so narejena pod zaupnimi pogoji, sicer niso stanje tehnike, so pa problematična zaradi morebitne kraje intelektualne lastnine. V kolikor je razkritje narejeno pred vložitvijo patentne prijave in brez pogodbe o nerazkrivanju (t.i. non-disclosure agreement, NDA), se lahko zgodi, da bo potencialni partner, investitor ali kupec pravic do izuma prejeto znanje izkoristil zase, pri čemer se bo izognil vaši rešitvi, ali pa jo bo celo prijavil na svoje ime. Tudi takšne stvari so se našim strankam že zgodile, zato je vedno zaželena previdnost.

Najboljši vrstni red dogodkov kot možen plan zaščite je na primer:

izum je narejen;

- pogovor s patentnim zastopnikom, ki vam bo svetoval kaj bi bilo možno zaščititi, kje in kako bi bilo dobro začeti glede na vaše finančno stanje, perspektivo izuma in morebitno konkurenco/partnerje;

- priprava in vložitev patentne prijave; 

- razkritje morebitnim partnerjem, investitorjem ali kupcem pravic za izum, pri čemer je še vedno priporočljiv podpis NDA; ter

- javno razkritje in aktivno trženje.

Razkritje izuma, prodaja in aktivno trženje se lahko začne že isti dan, ko je patentna prijava vložena, tako da večji časovni razmik med zadnjimi tremi alinejami ni potreben.

V razvoj izumov je vloženo veliko truda, razmisleka, idej in časa, zato je pomembno, da ima izumitelj oziroma upravičeni prijavitelj od tega korist. In le-ta se lahko zagotovi le, če se razkritje izuma naredi ob primernem času.