četrtek, 23. januar 2020

Kdaj začeti s trženjem izuma?


Pogosto dobimo vprašanje kdaj je najbolje začeti s trženjem oziroma javno predstavitvijo izuma, za katerega je bila vložena patentna prijava. Kratek odgovor je čim prej, tem boljše, samo da je na dan vložitve patentne prijave ali pozneje. Je pa, kot vedno na področju intelektualne lastnine, odvisno od primera do primera.

Patenti so podeljeni za izume tehnične narave, ki so novi, na inventivni ravni in industrijsko uporabljivi. Novost in inventivnost izuma se preverja glede na datum vložitve patentne prijave ali na datum prednostne pravice (angl. priority), v kolikor se patentna prijava sklicuje na predhodno vloženo patentno prijavo. Stanje tehnike, ki se torej z izumom opisanim v patentnih zahtevkih primerja, je vse, kar je bilo javno dostopno do dneva vložitve patentne prijave. Če je prijava vložena 23.1.2020, je torej stanje tehnike vse, kar je bilo javnosti dostopno vključno do dneva 22.1.2020.

Če izum postane javno dostopen s prodajo izdelka, prikazom na sejmu ali znanstveni konferenci, ali objavo na spletni strani, na dan vložitve prijave, tako razkritje torej ni stanje tehnike. Če bi ga prikazali pred vložitvijo, bi sami sebi vzeli novost.

Patentne prijave se lahko razširijo v roku 12 mesecev od dneva vložitve, kar običajno predstavlja dokaj velik strošek za prijavitelja. Zato je v tem obdobju dobro pridobiti informacijo iz tržišča, če se bo izum sploh obnesel oziroma kje je ta odziv najboljši, da se izberejo le najbolj pomembna področja, kjer se želi izum zaščititi. Če se s trženjem čaka do izteka 12-mesečnega obdobja, si zmanjšujete možnosti pridobitve uporabnih informacij iz trga. Iz tega vidika je torej priporočljivo s trženjem izuma začeti čim prej. Seveda v kolikor je izdelek že dokončno oblikovan in pripravljen za prodajo.

Vsekakor pa ni smiselno čakati na podelitev patenta, kajti v času podelitve patenta vam mora izum že prinašati določen prihodek. Obdobje monopola doseženega s patentom je namreč omejeno na 20 let, z izjemo izdelkov, ki potrebujejo posebna dovoljenja za dajanje na trg kot so na primer zdravila ali insekticidi. S čakanjem na lansiranje izdelka si namreč krajšate obdobje monopola, v katerem naj bi vam patentirani izdelek prinašal dobiček glede na konkurenco.

četrtek, 9. januar 2020

Mednarodna prijava znamke je po novem možna tudi v Braziliji in Maleziji

Zaščita znamk po svetu je lahko zelo drag postopek, pri čemer se le-ta še podraži, če posameznih držav ni možno zajeti z mednarodno prijavo znamke. Med te države sta do nedavnega spadali tudi Brazilija in Malezija.

Ob koncu leta 2019 pa sta omenjeni državi na podlagi ratificiranih pogodb z WIPO postali članici t.i. Madridskega sistema, ki tako sedaj pokriva 122 držav po svetu. Imetniki znamk lahko od sedaj naprej v okviru mednarodne prijave znamke označijo tudi Malezijo in Brazilijo, kar do sedaj ni bilo možno in je posledično bistveno podražilo zaščito znamke. 

Članice Madridskega sistema: 

V kolikor je katerakoli izmed omenjenih držav zanimiva za zaščito vaše znamke, imate sedaj na voljo cenejšo in enostavnejšo rešitev, pri kateri vam lahko pomagamo tudi mi.

nedelja, 1. december 2019

Časovna razporejenost dogodkov je ključna pri patentiranju izumov


Imate izum? Novo rešitev nekega tehničnega problema, ki je potencialna uspešnica na trgu? V kolikor želite zaščititi izum s patentom, je izjemno pomembno, da ga ne razkrijete javno. Pogovor s patentnim zastopnikom o pripravi patentne prijave je prvi korak, ki bi ga morali narediti.

Namreč, vsako javno razkritje izuma pred datumom vložitve patentne prijave šteje kot stanje tehnike, ki posledično vzame novost in inventivnost vašemu izumu. Takšna javna razkritja so na primer:
- prodaja izdelka, tudi če je bil dejansko prodan le en izdelek;
-javni zagovor raziskovalnega projekta, diplomske naloge, magistrske naloge ali doktorske disertacije;
- predavanje in/ali poster na konferenci; 
- objavljen znanstveni članek;
- prikaz izdelka oziroma prisotnost na sejmu;
- objava na družabnih omrežjih, vključno z objavo videov na kanalu YouTube; in
- objave na blogih, v časopisih ali drugih publikacijah.
Če preprečite takšne objave, boste ohranili novost in inventivnost vašega izuma, še posebno, če drugo stanje tehnike kot so javne objave, patentne prijave oz. patenti, modeli ali avtorske pravice drugih izumiteljev ne predvidevajo vaše rešitve tehničnega problema.

Še boljše pa je, če o izumu pred vložitvijo patentne prijave ne govorite z nikomur, razen z vašim patentnim zastopnikom. Nejavna oziroma zasebna razkritja, za katera se smatra, da so narejena pod zaupnimi pogoji, sicer niso stanje tehnike, so pa problematična zaradi morebitne kraje intelektualne lastnine. V kolikor je razkritje narejeno pred vložitvijo patentne prijave in brez pogodbe o nerazkrivanju (t.i. non-disclosure agreement, NDA), se lahko zgodi, da bo potencialni partner, investitor ali kupec pravic do izuma prejeto znanje izkoristil zase, pri čemer se bo izognil vaši rešitvi, ali pa jo bo celo prijavil na svoje ime. Tudi takšne stvari so se našim strankam že zgodile, zato je vedno zaželena previdnost.

Najboljši vrstni red dogodkov kot možen plan zaščite je na primer:
izum je narejen;
- pogovor s patentnim zastopnikom, ki vam bo svetoval kaj bi bilo možno zaščititi, kje in kako bi bilo dobro začeti glede na vaše finančno stanje, perspektivo izuma in morebitno konkurenco/partnerje;
- priprava in vložitev patentne prijave; 
- razkritje morebitnim partnerjem, investitorjem ali kupcem pravic za izum, pri čemer je še vedno priporočljiv podpis NDA; ter
- javno razkritje in aktivno trženje.
Razkritje izuma, prodaja in aktivno trženje se lahko začne že isti dan, ko je patentna prijava vložena, tako da večji časovni razmik med zadnjimi tremi alinejami ni potreben.

V razvoj izumov je vloženo veliko truda, razmisleka, idej in časa, zato je pomembno, da ima izumitelj oziroma upravičeni prijavitelj od tega korist. In le-ta se lahko zagotovi le, če se razkritje izuma naredi ob primernem času.


ponedeljek, 4. november 2019

Računalniški programi in njihova zaščita


Velikokrat dobimo vprašanje, če se lahko računalniški program zaščiti s patentom in resnici na ljubo, odgovor je največkrat črno-bel – in ja in ne. Seveda je naslednje vprašanje, ki sledi, kdaj ja in kdaj ne? Pa je odgovor zopet nejasen – odvisno kje. Izumitelji se potem zmedejo in ne vedo kaj bi naredili, kajti dejstvo je, da so to eni izmed najbolj zapletenih izumov iz vidika patentiranja. Zato danes pišemo o bistvenih osnovah patentne zaščite računalniških programov.

Najprej se osredotočimo na naše področje, slovensko in evropsko. 10. člen Zakona o industrijski lastnini (ZIL) pravi »Patent se podeli za izum s slehernega področja tehnike, ki je nov, na inventivni ravni in industrijsko uporabljiv«, 11. člen pa pravi Odkritja, znanstvene teorije, matematične metode in druga pravila, načrti, metode in postopki za duhovno aktivnost se neposredno kot taki ne štejejo za izume po 10. členu tega zakona. Drugi odstavek 11. člena ZIL opredeljuje še dodatne izjeme, in sicer:
a)   izum, katerega uporaba je v nasprotju z javnim redom ali moralo;
b)  izum kirurškega ali diagnostičnega postopka ali postopka zdravljenja, ki se uporablja neposredno na živem človeškem ali živalskem telesu, razen izuma, ki se nanaša na izdelke, predvsem na snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri takšnem postopku.

Čeprav ZIL ni jasno opredeljen glede računalniških programov, pa je v Evropi splošno sprejeto, da je računalniško programsko opremo samo po sebi mogoče varovati le z avtorsko pravico, ne pa s patentom. To potrjuje tudi 52. člen Evropske patentne konvencije, ki v točki c drugega odstavka iz nabora patentabilnih izumov jasno izključuje računalniške programe. Vendar pa obstaja izjema, in sicer, če ima na primer:
-    računalniški program tehnični karakter, torej rešuje nek tehnični problem, ali
-    če izvaja metodo, ki uporablja tehnična sredstva kot je računalnik in druge naprave.

Najlažje je interpretacijo teh pravil ponazoriti s primeri. Vsi računalniški programi imajo tehnični efekt, in sicer, ko se izvajajo na napravi (računalniku) povzročajo različne električno tokove v računalniku, a to za patentiranje ni dovolj. Program mora imeti nadaljnji tehnični efekt, kot je izboljšanje jasnosti slike, šifriranje elektronskih komunikacij, zmanjševanja velikosti videa, sprožitev zavore, ko se zazna bližina objekta pred vozilom ali sprožitev brisalca za dež, ko se zazna dovolj kapljic na steklu. Torej, če je vaš izum računalniški program, ki kontrolira kakšen proces ali generira nek tehničen rezultat, potem se ga lahko zaščiti s patentom, če je seveda industrijsko uporabljiv, nov in inventiven.

V kolikor pogledamo še prakso drugod po svetu, takoj vidimo, da praksa o računalniško izvedenih izumih (t.i. computer-implemented inventions) po svetu ni harmonizirana. V ZDA so letos izdali nove smernice glede računalniških izumov, pri čemer je tudi pri njih v splošnem prednost, če ima računalniški program nek tehnični karakter, torej rešuje nek tehnični problem. Na primer, patentni zahtevek vezan na računalniški program za zbiranje podatkov, organizacijo podatkov ali prikazovanje podatkov bo v splošnem bil zavrnjen. Če pa ima računalniški program definiran v patentnem zahtevku praktično aplikacijo, kot je na primer izboljšanje uporabniškega vmesnika, zaščita pred nepooblaščeno uporabo programa, optimizacija delovanja procesorja ali filtriranje internetne vsebine, potem tak zahtevek ne bo zavrnjen kot nepatentabilen in bo USPTO nadaljeval s preverjanjem izpolnjevanja novosti in inventivnosti. Na Japonskem so računalniški programi lahko predmet patentne zaščite, v kolikor se lahko dokaže, da programska oprema (software) in strojna oprema (hardware) delujeta kooperativno. Nova Zelandija in Kitajska imata podobno prakso kot v Evropi, v Indiji pa je računalniški program lahko patentiran le, če je kakorkoli povezan s strojno opremo.

V kolikor imate izum iz področja računalništva upamo, da vam bo današnji zapis v pomoč, za dodatno pomoč in debato pa smo vam vedno na voljo.

sobota, 15. junij 2019

Kanada se pridružuje Madridskemu sistemu za mednarodne znamke


Zaščita znamk po svetu je vedno drag postopek, pri čemer se le-ta še podraži, če posameznih držav ni možno zajeti z mednarodno prijavo znamke. Ena izmed takih držav je bila do sedaj tudi Kanada, tako da je bilo potrebno znamko tam prijaviti preko kanadskih zastopnikov.

To pa se z junijem 2019 spreminja, saj na podlagi ratificiranih pogodb z WIPO Kanada postaja 104. članica Madridskega sistema, ki tako sedaj pokriva 120 držav po svetu. Imetniki znamk lahko od 17.6.2019 v okviru mednarodne prijave znamke označijo tudi Kanado, kar do sedaj ni bilo možno in je bistveno podražilo zaščito znamke v Kanadi. Madridski sistem namreč omogoča enostavno in cenovno učinkovito zaščito znamk po svetu, saj se plača en set pristojbin za izbrane države, celoten postopek pa poteka preko Svetovne organizacije za intelektualno lastnino WIPO.

Članice Madridskega sistema: 

V kolikor je Kanada zanimiva za zaščito vaše znamke imate sedaj na voljo cenejšo in enostavnejšo rešitev, pri kateri vam lahko pomagamo tudi mi.

torek, 5. februar 2019

Spodbude mikro, malim in srednjim podjetjem za zaščito intelektualne lastnine

Slovenski podjetniški sklad je v januarju razpisal izjemno uporabno in več kot potrebno spodbudo mikro, malim in srednjim podjetjem (MSP) v obliki vavčerjev za zaščito intelektualne lastnine. S tem želijo spodbuti manjša podjetja k zaščiti svojih izumov, znamk in modelov, da bodo lažje konkurirali drugim podjetjem na tržišču.

Vavčerji se lahko izkoristijo vse leto, za različne aspekte zaščite intelektualne lastnine ter vključujejo tudi stroške uradnih pristojbin. Obravnava vlog naj bi bila hitra, saj je hitrost odločitev pri zaščiti intelektualne lastnine pogosto ključnega pomena.

Več o tej spodbudi si lahko preberete na spodnjih povezavah, pozanimate se lahko tudi na točkah SPOT ali pri nas.




Izkoristite to dobrodošlo spodbudo čim prej in poskrbite, da bo vaša intelektualna lastnina zaščitena!