Prikaz objav z oznako zaščita. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako zaščita. Pokaži vse objave

sreda, 17. december 2014

Strategije zaščite in optimizacija stroškov

Pravijo, da je denar sveta vladar, in nič drugače ni pri zaščiti intelektualne lastnine. Ker vsaka zaščita predstavlja strošek, je pomembno dobro premisliti, če je zaščita smiselna, če se bodo z uspešnostjo delovanja stroški povrnili ter če bo zaščita dosegla svoj namen.

Predvsem posamezniki in manjša podjetja se pogosto ne odločijo za zaščito intelektualne lastnine, najpogosteje zato, ker je zaščita predraga, in ker tudi uveljavljanje pravic na sodišču pogosto predstavlja previsok strošek. Posledično so njihovi izumi in izdelki podvrženi kopiranju in izkoriščanju.

Dejstvo je, da se stroški zaščite intelektualne lastnine lahko zelo dobro optimizirajo in to na različnih nivojih. Pri tem je pomembno premisliti:

  • kaj je predmet zaščite;
  • ali je kaj podobnega že znanega;
  • kateri je motiv za zaščito;
  • v kakšnem obsegu mora biti zaščita;
  • kje bi potrebovali zaščito;
  • kako dolgo bo potrebno vzdrževati zaščito;
  • ali bo zaščita prinesla dobrobit podjetju;
  • koliko bo strošek zaščite na leto; in
  • ali je možno pridobiti sofinanciranje za zaščito oziroma ali je potrebno najeti kredit.


V spodnjih odstavkih se bomo podrobneje posvetili zgornjim alinejam.

Predmet zaščite
Najprej je potrebno določiti kaj je potrebno zaščititi – ime podjetja, ime izdelka, izgled izdelka, izum, ali kaj drugega. Ob predpostavki, da se pri zaščiti sodeluje s patentnim zastopnikom, je načeloma patentna zaščita najdražja, saj se največ časa porabi za pisanje prijave in oblikovanje patentnih zahtevkov, ki opredeljujejo predmet zaščite in širino le-te. Zaščita znamk, kolektivnih znamk, geografskih porekel in modelov je cenejša. Pri slednjem je potrebno poudariti, da se izum pogosto lahko zaščiti s patentom in/ali modelom. V takem primeru je nujno opredeliti ali je bistven izgled izuma ali delovanje izuma. Če je bistven izgled, je bolje uporabiti modelno zaščito, medtem ko je v vseh drugih primerih boljše prijaviti patent.

Poizvedba
Preden se sprejme odločitev o zaščiti je seveda nujno pregledati baze podatkov, če obstajajo podobne znamke, modeli in patenti. Pregled baz (poizvedbo), ki so javne in brezplačne, lahko naredi vsak sam, lahko ga naredijo na Uradu RS za Intelektualno Lastnino, ali pa ga naredimo zastopniki. Čeprav je slednja opcija ponavadi najdražja, pa je najbolje narejena, saj poznamo specifike iskanja in tolmačenja zadetkov. V kolikor se najdejo izjemno podobni zadetki, je potrebno premisliti, če se zaščita res izplača, ali pa je v primeru znamk potrebno spremeniti ime ali logotip. V primeru, da podobnih zadetkov ni, pa je zaščita seveda smiselna.
Poleg analize trga in dobre poizvedbe je potrebno preiskati tudi konkurenco, ki je prisotna na trgu. Ravno tako je potrebno preveriti njihove morebitne zaščitene rešitve, saj naraščanje ali upadanje števila prijav določene domače ali tuje družbe v določenem časovne obdobju lahko predstavlja  kazalec aktivnosti te družbe na trgu določene države. 

Motiv za zaščito
Ko se potrdi smiselnost zaščite industrijske lastnine, je potrebno razmisliti kaj je motiv za le-to. Ali je želja avtorstvo, pridobivanje točk zaradi avtorstva, morebitna prodaja, blokiranje konkurence, pridobivanje prepoznavnosti, ali kateri drugi motiv, ki smo ga navedli v naših prejšnjih objavah. V kolikor je zaščita le zaradi avtorstva ali pridobivanja točk zaradi avtorstva in bo prijava le v Sloveniji, angažiranje zastopnika ni tako nujno kot je v drugih primerih. To je predvsem očitno pri patentnih prijavah, saj je potrebno imeti dobro napisano prijavo, da se jo razširi v tujini, da se zaščiti pred konkurenco ali da se izum proda.

Obseg zaščite in združevanje prijav
Pogosto je možno več prijav združiti v eno. Nekateri izmed primerov so sledeči:

  • ločeni prijavi znamk za ime v besedi ter ime v logotipu se lahko združi v eno prijavo znamke, in sicer v kolikor ni drugih podobnih že registriranih znamk za ime v besedi, saj le-ta omogoča najširšo zaščito ne glede v kateri pisavi, barvi ali logotipu se beseda nahaja;
  • modelne prijave je možno združiti v eno, če se predmeti prijave lahko klasificirajo v isti razred mednarodne klasifikacije;
  • patentne prijave je možno združiti v eno, če je možno dokazati enotnost izuma, kar pomeni, da vsi posamezni izumi rešujejo isti tehnični problem, vendar na različen način.


Ozemlje zaščite
Pravice industrijske lastnine, ki se pridobijo z zaščito, so vezane na ozemlje. Tako je patent v Sloveniji veljaven le v Sloveniji, ne pa tudi recimo v Avstriji. Pri odločitvi za zaščito je smiselno narediti načrt, kam si želi podjetje s svojo intelektualno lastnino prodreti, in na podlagi tega definirati države za zaščito. Če je posameznik ali podjetje aktivno v večjem številu držav, je seveda smiselno industrijsko lastnino ščititi mednarodno. Pri tem je ključno določiti katere države so pomembne in jih tudi razvrstiti po pomembnosti. Če se prijavitelj odloči za preveč držav, pa v njih ne namerava tržiti svoje intelektualne lastnine, nima smisla vlagati toliko denarja. 
Ker je po Pariški konvenciji možno uveljavljati prioriteto za prijavo (pol leta za znamke in modele, eno leto za patentne prijave), ni potrebno vseh prijav vložiti naenkrat, ampak obstaja dinamika prijav, o katerih bo govora v enem izmed naših naslednjih prispevkov. Z ustrezno dinamiko prijav, je možno optimizirati stroške, vsaj v začetku zaščite, ko se pogosto sama podjetja ali posamezniki poslovno postavljajo na noge. Tako se omogoči izdelavo dobrih finančnih načrtov za financiranje zaščite, da se ne zaide v »čeri« preširoke zaščite, zaradi česar je lahko ogroženo tudi samo podjetje ali posameznik.

Vzdrževanje pravic, ocena letnih stroškov ter uspešnost izdelka ali izuma
Ko je zaščita podeljena, je potrebno njeno veljavnost vzdrževati. Medtem ko se pristojbine za vzdrževanje veljavnosti znamk in modelov pristojbine ostajajo enake, pa se pristojbine za vzdrževanje patentnega varstva z leti veljavnosti spreminjajo. Tako so na primer manjše v začetku in se počasi vsako leto višajo. To je s strani države in mednarodnih ustanov narejeno zato, da se podjetje ali podjetnik v začetku življenjske dobe izdelka ne izčrpa preveč in da ostane čim več sredstev za promocijo in prodajo le-tega. Pozneje se pristojbine zvišajo, ker mora biti izdelek tak, da omogoča gospodarsko rast podjetja ali podjetnika. Če proizvod ni dober in ne kaže rezultatov na trgu, ga ni smotrno ohranjati pravnomočnega. V kolikor izdelek ali izum ni več aktualen, ali ne prinaša dobička oz. zaradi zaščite ni izboljšana pozicija posameznika ali podjetja, zaščite ni smiselno vzdrževati.

(So)Financiranje zaščite
Ker je predvsem za posameznike in manjša podjetja zaščita pogosto predraga, je možno najeti različna posojila in kredite, ki omogočijo vlaganje v zaščito intelektualne lastnine. Vendar pa je odločitev za to možnost odvisna predvsem od perspektivnosti izdelka ali izuma, kar je ponavadi najbolje oceniti z zastopnikom na podlagi poizvedbe in tržne analize. Obstaja tudi nekaj shem, ki omogočajo sofinanciranje zaščite intelektualne lastnine, o katerih bo govora v naših naslednjih prispevkih.

Glede na dolžino našega današnjega prispevka je očitno, da je tema stroškov zaščite izjemno obširna. Kljub obsežnosti prispevka pa vseh morebitnih situacij nismo mogli komentirati. Če je ostalo kakšno vprašanje neodgovorjeno, nas kontaktirajte in vam bomo z veseljem svetovali.

Lep pozdrav do naslednjič!

sobota, 29. november 2014

Kaj sploh je intelektualna lastnina?

Dobrodošli na našem blogu o intelektualni lastnini!

Ker se gradnja vsake hiše začne pri temeljih, bomo tudi mi začeli na začetku, torej pri osnovnih definicijah intelektualne lastnine in pravicah, ki jih z zaščito intelektualne lastnine pridobi njen lastnik.

Dejstvo je, da je intelektualna lastnina pomemben del človeškega obstoja, saj je poznana in priznana že več kot 500 let. Prvi patentni zakon tako sega v leto 1474, ko je Beneška republika zahtevala prijavo novih izumov Republiki, s čimer je le-ta izume ščitila pred morebitnim ponarejanjem. S časom se je intelektualna lastnina razvijala, in zdaj predstavlja enega od temeljev za uspešno poslovanje in napredek.


S pojmom intelektualna lastnina opredeljujemo izdelke, ki so nastali kot plod človeškega intelekta in razmišljanja. Ker je prisotna na vseh področjih, umetnost, znanost in gospodarstvo, je ni možno poenotiti, zato jo delimo na avtorske pravice in industrijsko lastnino, med katero spadajo patenti, modeli, znamke, geografske označbe in dodatni varstveni certifikati. Področje industrijske lastnine ureja Zakon o industrijski lastnini (ZIL), avtorsko pravo pa narekuje Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah.

Avtorske pravice (angl. copyright) so posebne pravice avtorja svojega dela. So izključne (monopolne) narave in omejujejo uporabo avtorskega dela brez soglasja avtorja. Avtorske pravice varujejo avtorska dela iz katerega koli področja književnosti, znanosti ali umetnosti, in pripadajo avtorju na podlagi stvaritve dela. Nasprotno kot pri industrijski lastnini posebna registracija dela kot zaščitenega ni potrebna, je pa lahko koristna zaradi dokazovanja pravic v morebitnem sporu. Drugače je v ZDA, kjer je za avtorskopravno varstvo registracija dela potrebna. Iz ameriškega sistema izhaja simbol za avtorske pravice ©, včasih zapisan tudi kot (c), vendar njegova uporaba ni obvezna. Trajanje avtorskih pravic je časovno omejeno. V primeru fizičnih oseb trajajo še 70 let po smrti avtorja dela, oziroma 70 let od nastanka v primeru neznanega avtorja ali pravnih oseb.

Patent je izključna pravica fizične ali pravne osebe za izum, ki je nov, na inventivni ravni in je industrijsko uporabljiv. Z njim izumitelj dobi pravico do preprečevanja drugim izdelovanje, uporabo ali prodajo njihovih izumov brez dovoljenja. Trajanje veljavnosti patenta je odvisno od tipa patentne prijave. Za pridobitev patenta je potrebno, da je izum nov, na inovativni ravni in da je industrijsko uporabljiv. 
  • Izum je nov, če ni obsežen s stanjem tehnike, torej ni bil pred datumom vložitve patentne prijave dostopen javnosti z ustnim ali pisnim opisom, z uporabo ali na katerikoli drug način. 
  • Če za strokovnjaka predmet izuma očitno ne izhaja iz stanja tehnike, je izum inovativen. 
  • Industrijsko uporabljiv izum se lahko proizvede ali uporabi v katerikoli gospodarski dejavnosti, vključno s kmetijstvom.

Blagovna oz. storitvena znamka je pravno zavarovan znak ali kakršna koli kombinacija znakov, ki omogoča razlikovanje enakega ali podobnega blaga ali storitev in ga je mogoče grafično prikazati. Znak lahko predstavljajo besede, vključno z osebnimi imeni, črke, številke, figurativni elementi, tridimenzionalne podobe in kombinacije barv ali njihove kombinacije.

Model je izključna pravica fizične ali pravne osebe, s katero se zavaruje videz industrijskega ali obrtnega izdelka. Videz izdelka je določen z značilnostmi linij, barv, oblike, teksture oziroma materialov izdelka samega ali ornamentov na njem.

Geografska označba je pravica industrijske lastnine, s katero se zavarujejo oznake, ki označujejo izvor blaga z nekega geografskega območja, če je kakšna značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla. Omogoča razlikovanje istovrstnega blaga na trgu glede na njegove določene posebne lastnosti, ki so odvisne od geografske lege. Naravne danosti, kot so klimatski pogoji, sestava tal ipd., in/ali ustaljeni postopki dajejo tem proizvodom lastnosti, zaradi katerih je po njih povečano povpraševanje.


Z zaščito intelektualne lastnine se pridobijo pravice intelektualne lastnine, ki so izključne, temeljijo pa na nekaterih osnovnih načelih. To so:
  • imetnik pravice sme prepovedati komercialno izkoriščanje predmeta pravice, za katerega ni dal dovoljenja;
  • varstvo teh pravic se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost;
  • pravice so teritorialne;
  • pravice so časovno omejene, razen blagovnih znamk, trgovskih imen in geografskih označb, katerih varstvo lahko traja neomejeno dolgo. Po izteku zakonsko predpisane dobe postane predmet takšnega varstva javna dobrina in ga lahko vsak svobodno komercialno izkorišča.


V našem naslednjem prispevku bomo pisali o pomenu intelektualne lastnine, predvsem pa o koristih, ki jih prinaša ustrezna zaščita le-te. Do takrat pa vas lepo pozdravljamo!

petek, 28. november 2014

Patentni biro AF se predstavi

Pozdravljeni na blogu podjetja Patentni biro AF d.o.o.!

Patentni biro AF d.o.o. je podjetje, ki se od ustanovitve leta 1993 ukvarja z vsemi storitvami z zvezi z intelektualno lastnino, pri čemer je največji poudarek na industrijski lastnini. 

S tem blogom želimo razširiti poznavanje intelektualne lastnine, načine zaščite le-te in koristi, ki jih prinaša ustrezno obvladovanje intelektualne lastnine. 

Upamo, da boste na našem blogu kot tudi na naši spletni strani našli iskane informacije. Če pa bodo vaša vprašanja ostala odprta, vas vabimo, da nas kontaktirate. V nadaljevanju prispevka lahko preberete kaj več o nas.


Kdo smo

Antonija Flak, ki je diplomirala na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je pred ustanovitvijo podjetja delala na oddelku za intelektualno lastnino v Iskri. Izpit za patentno zastopnico je naredila na tedaj še skupnem Zavodu za intelektualno lastnino v Beogradu. Kasneje je pridobila še naziv evropska patentna zastopnica, s priključitvijo Slovenije v Evropsko Unijo pa je postala tudi zastopnica za znamke in modele pred Uradom za harmonizacijo na notranjem trgu (OHIM), kjer se primarno izvaja zaščita znamk in modelov za celotno področje Evropske Unije. Ima več kot 30 let izkušenj z vsemi področji intelektualne lastnine. Antonija Flak je članica komisije za izobraževanje pri Evropskem patentnem inštitutu, članica združenja slovenskih patentnih zastopnikov in članica evropskega patentnega inštituta. 

Matjaž Vezjak je diplomiral na Ekonomsko-Poslovni Fakulteti Univerze v Mariboru in se takoj po diplomi zaposlil v podjetju Patentni biro AF d.o.o. Kmalu za tem je opravil izpit za zastopnika za znamke in modele, kar pomeni, da lahko deluje kot zastopnik tako v Sloveniji kot tudi na področju Evropske Unije. 

Dr. Maja Borić Vezjak je univ. dipl. mikrobiologinja, ki je pridobila naziv doktorat znanosti na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Kmalu se je zaposlila v podjetju Patentni biro AF ter opravila izpit za slovensko patentno zastopnico, kot tudi za zastopnico za znamke in modele na področju Slovenije in Evropske Unije. 


Lokacija in delovni čas

Naš delovni čas je fleksibilen, saj se pogosto prilagajamo potrebam naših strank. V splošnem pa velja, da smo v pisarni prisotni od ponedeljka do četrtka od 8.00 do 16.00, v petek pa od 8.00 do 15.00. Na dela proste dni in praznike je pisarna zaprta.

Naslov, kjer se pisarna nahaja, je:
Kotnikova 32, 1000 Ljubljana, Slovenija 


Naši drugi kontaktni podatki so:
T +386 1 43 00 335
F +386 1 43 00 336
M +386 41 722 566 (Antonija Flak)
    +386 40 462 729 (Matjaž Vezjak)
    +386 40 856 342 (Maja Borić Vezjak) 
E antonija.flak@patentni-biro-af.si 
   info@patentni-biro-af.si
   maja@patentni-biro-af.si


Cela ekipa podjetja Patentni biro AF vam želi prijetno prebiranje naših prispevkov in veliko uspeha z vašo intelektualno lastnino!