Kot smo pisali že v našem prejšnjem prispevku je za vse izredno pomembna prepoznavnost, ki posledično omogoča uspešno poslovanje in nadaljnji obstoj. Vsak izum, izdelek, storitev in/ali ime je potrebno zaščititi, da ne pride do kraj ali zamenjav z drugimi, podobnimi izdelki/storitvami na tržišču.
Zdi se povsem samoumevno, da bolj kot je podjetje majhno, bolj mora ščititi svoje ime in proizvode, saj so majhna podjetja najlažji plen za večje tekmece, po drugi strani pa mora malo podjetje šele postati prepoznavno na tržišču in si tako omogočiti razvoj in rast. Vendar pa se predvsem manjša podjetja pogosto ne odločajo za zaščito svoje intelektualne lastnine zaradi pomanjkljivih informacij, visokih stroškov za pridobitev in vzdrževanje zaščite ter zaradi okornega in dolgotrajnega postopka pridobitve le-te, zaradi česar se nemalokrat znajdejo v podrejenem položaju.
Mala in srednja podjetja po svetu predstavljajo veliko večino vseh podjetij, njihova inovativnost pa je izjemno visoka, zato ima skrb za njihovo intelektualno lastnino še poseben pomen. Glede na znane podatke, je delež vseh malih in srednjih podjetij, ki uporabljajo intelektualno lastnino, majhen, zato je izobraževanje in izpostavljanje pomembnosti sistema zaščite ključnega pomena za nadaljnji razvoj ekonomij držav. Mnoge organizacije so zato postavile različne programe za pomoč podjetnikom, manjšim in srednjim podjetjem, ki bi zvišali zavedanje o pomenu intelektualne lastnine po svetu, s čemer naj bi se zagotovila tudi večja varnost manjših podjetij ter vzdrževanje lojalne konkurence. Tako je tudi slovenski urad za intelektualno lastnino leta 2008 začel s storitvijo »Prva i«, ki je namenjena predvsem malim in srednjim podjetjem, ki na področju intelektualne lastnine nimajo še nobenih izkušenj. S takšnim svetovanjem pa se še posebno pogosto ukvarjamo zastopniki.
Individualni izumitelji in/ali manjša podjetja se lahko deloma izognejo stroškom za zaščito intelektualne lastnine, tako da uporabljajo druge načine zaščite, kot so na primer:
- Neformalna zaščita: odnosi, ki temeljijo na zaupanju; poslovne skrivnosti; ekskluzivnost na tržišču; pogodbe o zaupnosti;
- Pravne pravice: pogodbe s klavzulami o tajnosti za zaposlene, uvoznike, kupce in druge sodelujoče; copyright; licenciranje.
Kljub omenjenim alternativam pa je pravna zaščita s patenti, registriranimi modeli in/ali registriranimi znamkami najbolj močna in posameznikom ter malim podjetjem med drugim omogoča:
- postavitev lastnega posla;
- prepoznavnost na tržišču;
- vzdrževanje stika s konkurenco;
- razvoj posla;
- preprečevanje izkoriščanja;
- izboljšanje razvoja in nove inovacije;
- nagrajevanje izumitelja, ki je v manjših podjetjih bistveno lažje kot v večjih, zaradi česar se dviguje splošna kreativnost in inovativnost v podjetju;
- prodajo intelektualne lastnine ter licenciranje, pri čemer je še posebno pomembno povezovanje z večjimi podjetji, ki imajo znatne vire kapitala, ki ga usmerjajo v inovacije, katere lahko potem hitro prenesejo v uporabo; ter
- rast podjetja.
Pogosto se posamezniki in manjša podjetja zavedajo zgoraj omenjenih prednosti, pa se za zaščito njihove intelektualne lastnine vseeno ne odločijo. Kot glavni razlog za takšne odločitve navajajo visoke stroške, ki jih niso zmožni poravnati.
Zato bo v našem naslednjem prispevku govora o najboljših strategijah za zaščito intelektualne lastnine ter o optimizaciji stroškov.
Do takrat pa vam želimo čim več kreativnosti, ki bo vodila od vaših idej do velikega in uspešnega podjetja!
Ni komentarjev:
Objavite komentar