Sofinanciranje zaščite industrijske lastnine

Ker se pogosto zgodi, da so stroški previsoki, mnoge zanimajo možnosti sofinanciranja.

To tematiko obravnavata tudi Evropski patentni urad in Urad RS za intelektualno lastnino. 

Kot pišeta oba urada vam lahko pri zaščiti industrijske lastnine finančno pomagajo:

• Družina in prijatelji
• Zasebni vlagatelji, imenovani tudi ''poslovni angeli''
• Potencialni poslovni partnerji
• Univerze
• Publiciteta in nagrade predvsem zaradi zmag na tekmovanju
• Državne in evropske subvencije in donacije

Med slednjimi so predvsem zanimivi sledeči programi in razpisi:

V Sloveniji:

• Slovenski podjetniški sklad
• Razpisi občin za spodbujanje podjetništva, vključno s finančno pomoč za zaščito industrijske lastnine: Trenutno sicer niso odprti, vendar pa se običajno razpišejo vsako leto. Več informacij vam lahko dajo na občinah, kjer je vaše stalno prebivališče ali kjer se nahaja vaše podjetje. Povezave do prejšnjih razpisov nekaterih občin so spodaj:  

         -  Ptuj 

         -  Zreče

         -  Nova Gorica

         -  Kamnik 

V Evropski uniji:

• EUREKA
• EUROSTARS

Ker so evropski projekti pogosto bolj zapleteni in obsežni, je priporočljivo imeti pomoč. Pri pridobivanju evropskih sredstev vam tako lahko svetujejo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ali v posameznih podjetjih, ki se ukvarjajo s tovrstnim svetovanjem in pomočjo pri pridobivanju projektov.

Upamo, da bo tokratni prispevek v pomoč vsem, ki si želite pomoči pri sofinanciranju zaščite industrijske lastnine. Vsekakor pa smo vam na voljo za pogovor ali nasvet, v kolikor potrebujete dodatne informacije!

Dinamika prijav in porazdelitev stroškov

Prvič letos pozdravljeni!

Stroški zaščite intelektualne oziroma industrijske lastnine, sploh v večjem številu držav, niso nizki. Vendar se le redko pojavijo naenkrat, zato se lahko učinkovito porazdelijo na več časovnih obdobij, ki omogočajo, da se morebiten uspeh zaščitenega izuma/izdelka/imena že kaže s finančnimi prilivi.

V tem prispevku se bomo osredotočili na dinamiko vlaganja patentnih prijav, modelnih prijav in prijav znamk.

Dinamika prijav znamk

Predvidevajmo, da želite zaščititi znamko najprej v Sloveniji, in v tujini, pri čemer so vaši najpomembnejši trgi EU, ZDA, Kanada, Avstralija, Brazilija, Kitajska, Rusija, UAE in Filipini.

Najbolj se splača najprej vložiti slovensko prijavo znamke, nato pa v roku 6 mesecev vložiti mednarodno prijavo znamke pri WIPO. Ker Kanada, Brazilija in UAE niso podpisniki Madridske pogodbe ali protokola, je v teh državah potrebno vložiti individualno nacionalno prijavo znamke.

Druga možnost je, da se najprej vloži prijava v Evropski uniji na OHIM-u, ki je nekaj dražja kot slovenska. Iz te prijave se nato v roku 6 mesecev vloži mednarodno prijavo znamke pri WIPO in ustrezne nacionalne prijave znamk v Kanadi, Braziliji in UAE.

V kolikor v pol leta še ni dovolj financ za vložitev mednarodne prijave znamke, je le-to možno vložiti tudi pozneje, vendar pa prijava ne bo imela prednostne pravice in s tem datuma prve prijave.

Dinamika modelnih prijav

Pri modelnih prijavah velja podobno kot pri znamkah. Če predvidevamo, da vas zanimajo Slovenija, EU, Švica, Singapur, in Brazilija, se lahko kot pri znamki najprej vloži slovensko modelno prijavo, nato pa v roku 6 mesecev vloži mednarodno modelno prijavo pri WIPO. Ker Brazilija ni podpisnica Haaške pogodbe, je tam potrebno vložiti nacionalno modelno prijavo. Kot pri znamkah je tudi pri modelni prijavi možna tudi druga opcija, in sicer, da se vloži modelna prijava v EU, ki se jo nato v roku 6 mesecev razširi z mednarodno modelno prijavo ter prijavo v Braziliji.

Ker je za model potrebno, da je nov in da ima individualno naravo, zato je nujno, da se razširitev prijav izvede v roku 6 mesecev, saj si drugače s prvo prijavo vzamete novost modela.

Dinamika patentnih prijav

Upoštevanje rokov in pravočasnost prijav pa je še bolj pomembna pri patentih.

Predvidevajmo, da vas patentiranje zanima v Sloveniji, Evropi (Nemčija, Velika Britanija, Francija, Španija, Italija), ZDA, Kanadi, Rusiji in Kitajski (Primer 1, slika).

Običajen postopek je tak, da se najprej vloži patentna prijava v Sloveniji. V roku 12 mesecev je nato glede na spisek držav smiselno vložiti PCT prijavo, ki se jo v 18 oz. 19 mesecih od vložitve PCT razširi na posamezne države. Takrat se vloži Evropsko patentno prijavo, ter prijave v ZDA, Kanadi, Rusiji in na Kitajskem. Ko je evropski patent podeljen, se nato izbere države podpisnice sporazuma, kjer bo patent veljal. Glede na izbran seznam držav se evropski patent validira v Nemčiji, Veliki Britaniji, Franciji, Španiji in Italiji.

V kolikor je zanimivo patentiranje le v Evropskih državah, se PCT prijava lahko preskoči, in se v roku 12 mesecev od vložitve slovenske patentne prijave vloži Evropsko patentno prijavo.

V kolikor je na primer zanimiva le Nemčija in ZDA, se lahko v roku 12 mesecev od vložitve slovenske patentne prijave vloži PCT prijava, katero se v 18 ali 19 mesecih razširi na Nemčijo in ZDA, ali pa se v roku 12 mesecev od vložitve slovenske prijave vložita nacionalni patentni prijavi v Nemčiji in ZDA. V tem primeru se lahko s PCT prijavo pridobi dodaten čas leta in pol, v katerem se lahko zberejo dodatna sredstva, hkrati pa je omogočeno tudi podaljšano obdobje za izbiranje držav, kjer bi vložili patentno prijavo. Kajti pogosto se šele sredi postopka izkaže, da je poleg pričakovane Nemčije in ZDA, zanimiva tudi na primer Francija, Avstralija ali katerakoli druga država.

V vseh primerih pa je pomembno, da se ne zamudi rok 12 mesecev od vložitve prve patentne prijave, saj le v tem primeru patentna prijava ohranja svoj prednostni datum in prednostno pravico. Če se prioritetni rok zamudi, vaša prva prijava uničuje novost in/ali inovativnost druge prijave (kar je pogoj za uspešno pridobitev patenta), razen v primeru signifikantnih izboljšav in novosti.

Navedene dinamike prijav omogočajo vsaj delno prilagajanje stroškov, saj je na voljo vsaj 6 oziroma 12 mesecev za vložitev mednarodnih prijav. V tem času se lahko zaščitena znamka, model ali izum že izdeluje, uporablja in/ali prodaja, na račun česar se lahko pridobi vsaj del sredstev za razširitev zaščite.

Kljub temu se pogosto zgodi, da so tudi po 6 ali 12 mesecih stroški še vedno previsoki, zato velikokrat dobivamo vprašanja o možnostih sofinanciranja zaščite intelektualne oziroma predvsem industrijske lastnine. O tem bo govora v našem naslednjem prispevku.

Do takrat pa lep pozdrav!