Pravijo, da je denar sveta vladar, in nič drugače ni pri zaščiti intelektualne lastnine. Ker vsaka zaščita predstavlja strošek, je pomembno dobro premisliti, če je zaščita smiselna, če se bodo z uspešnostjo delovanja stroški povrnili ter če bo zaščita dosegla svoj namen.
Predvsem posamezniki in manjša podjetja se pogosto ne odločijo za zaščito intelektualne lastnine, najpogosteje zato, ker je zaščita predraga, in ker tudi uveljavljanje pravic na sodišču pogosto predstavlja previsok strošek. Posledično so njihovi izumi in izdelki podvrženi kopiranju in izkoriščanju.
Dejstvo je, da se stroški zaščite intelektualne lastnine lahko zelo dobro optimizirajo in to na različnih nivojih. Pri tem je pomembno premisliti:
- kaj je predmet zaščite;
- ali je kaj podobnega že znanega;
- kateri je motiv za zaščito;
- v kakšnem obsegu mora biti zaščita;
- kje bi potrebovali zaščito;
- kako dolgo bo potrebno vzdrževati zaščito;
- ali bo zaščita prinesla dobrobit podjetju;
- koliko bo strošek zaščite na leto; in
- ali je možno pridobiti sofinanciranje za zaščito oziroma ali je potrebno najeti kredit.
V spodnjih odstavkih se bomo podrobneje posvetili zgornjim alinejam.
Predmet zaščite
Najprej je potrebno določiti kaj je potrebno zaščititi – ime podjetja, ime izdelka, izgled izdelka, izum, ali kaj drugega. Ob predpostavki, da se pri zaščiti sodeluje s patentnim zastopnikom, je načeloma patentna zaščita najdražja, saj se največ časa porabi za pisanje prijave in oblikovanje patentnih zahtevkov, ki opredeljujejo predmet zaščite in širino le-te. Zaščita znamk, kolektivnih znamk, geografskih porekel in modelov je cenejša. Pri slednjem je potrebno poudariti, da se izum pogosto lahko zaščiti s patentom in/ali modelom. V takem primeru je nujno opredeliti ali je bistven izgled izuma ali delovanje izuma. Če je bistven izgled, je bolje uporabiti modelno zaščito, medtem ko je v vseh drugih primerih boljše prijaviti patent.
Poizvedba
Preden se sprejme odločitev o zaščiti je seveda nujno pregledati baze podatkov, če obstajajo podobne znamke, modeli in patenti. Pregled baz (poizvedbo), ki so javne in brezplačne, lahko naredi vsak sam, lahko ga naredijo na Uradu RS za Intelektualno Lastnino, ali pa ga naredimo zastopniki. Čeprav je slednja opcija ponavadi najdražja, pa je najbolje narejena, saj poznamo specifike iskanja in tolmačenja zadetkov. V kolikor se najdejo izjemno podobni zadetki, je potrebno premisliti, če se zaščita res izplača, ali pa je v primeru znamk potrebno spremeniti ime ali logotip. V primeru, da podobnih zadetkov ni, pa je zaščita seveda smiselna.
Poleg analize trga in dobre poizvedbe je potrebno preiskati tudi konkurenco, ki je prisotna na trgu. Ravno tako je potrebno preveriti njihove morebitne zaščitene rešitve, saj naraščanje ali upadanje števila prijav določene domače ali tuje družbe v določenem časovne obdobju lahko predstavlja kazalec aktivnosti te družbe na trgu določene države.
Motiv za zaščito
Ko se potrdi smiselnost zaščite industrijske lastnine, je potrebno razmisliti kaj je motiv za le-to. Ali je želja avtorstvo, pridobivanje točk zaradi avtorstva, morebitna prodaja, blokiranje konkurence, pridobivanje prepoznavnosti, ali kateri drugi motiv, ki smo ga navedli v naših prejšnjih objavah. V kolikor je zaščita le zaradi avtorstva ali pridobivanja točk zaradi avtorstva in bo prijava le v Sloveniji, angažiranje zastopnika ni tako nujno kot je v drugih primerih. To je predvsem očitno pri patentnih prijavah, saj je potrebno imeti dobro napisano prijavo, da se jo razširi v tujini, da se zaščiti pred konkurenco ali da se izum proda.
Obseg zaščite in združevanje prijav
Pogosto je možno več prijav združiti v eno. Nekateri izmed primerov so sledeči:
- ločeni prijavi znamk za ime v besedi ter ime v logotipu se lahko združi v eno prijavo znamke, in sicer v kolikor ni drugih podobnih že registriranih znamk za ime v besedi, saj le-ta omogoča najširšo zaščito ne glede v kateri pisavi, barvi ali logotipu se beseda nahaja;
- modelne prijave je možno združiti v eno, če se predmeti prijave lahko klasificirajo v isti razred mednarodne klasifikacije;
- patentne prijave je možno združiti v eno, če je možno dokazati enotnost izuma, kar pomeni, da vsi posamezni izumi rešujejo isti tehnični problem, vendar na različen način.
Ozemlje zaščite
Pravice industrijske lastnine, ki se pridobijo z zaščito, so vezane na ozemlje. Tako je patent v Sloveniji veljaven le v Sloveniji, ne pa tudi recimo v Avstriji. Pri odločitvi za zaščito je smiselno narediti načrt, kam si želi podjetje s svojo intelektualno lastnino prodreti, in na podlagi tega definirati države za zaščito. Če je posameznik ali podjetje aktivno v večjem številu držav, je seveda smiselno industrijsko lastnino ščititi mednarodno. Pri tem je ključno določiti katere države so pomembne in jih tudi razvrstiti po pomembnosti. Če se prijavitelj odloči za preveč držav, pa v njih ne namerava tržiti svoje intelektualne lastnine, nima smisla vlagati toliko denarja.
Ker je po Pariški konvenciji možno uveljavljati prioriteto za prijavo (pol leta za znamke in modele, eno leto za patentne prijave), ni potrebno vseh prijav vložiti naenkrat, ampak obstaja dinamika prijav, o katerih bo govora v enem izmed naših naslednjih prispevkov. Z ustrezno dinamiko prijav, je možno optimizirati stroške, vsaj v začetku zaščite, ko se pogosto sama podjetja ali posamezniki poslovno postavljajo na noge. Tako se omogoči izdelavo dobrih finančnih načrtov za financiranje zaščite, da se ne zaide v »čeri« preširoke zaščite, zaradi česar je lahko ogroženo tudi samo podjetje ali posameznik.
Vzdrževanje pravic, ocena letnih stroškov ter uspešnost izdelka ali izuma
Ko je zaščita podeljena, je potrebno njeno veljavnost vzdrževati. Medtem ko se pristojbine za vzdrževanje veljavnosti znamk in modelov pristojbine ostajajo enake, pa se pristojbine za vzdrževanje patentnega varstva z leti veljavnosti spreminjajo. Tako so na primer manjše v začetku in se počasi vsako leto višajo. To je s strani države in mednarodnih ustanov narejeno zato, da se podjetje ali podjetnik v začetku življenjske dobe izdelka ne izčrpa preveč in da ostane čim več sredstev za promocijo in prodajo le-tega. Pozneje se pristojbine zvišajo, ker mora biti izdelek tak, da omogoča gospodarsko rast podjetja ali podjetnika. Če proizvod ni dober in ne kaže rezultatov na trgu, ga ni smotrno ohranjati pravnomočnega. V kolikor izdelek ali izum ni več aktualen, ali ne prinaša dobička oz. zaradi zaščite ni izboljšana pozicija posameznika ali podjetja, zaščite ni smiselno vzdrževati.
(So)Financiranje zaščite
Ker je predvsem za posameznike in manjša podjetja zaščita pogosto predraga, je možno najeti različna posojila in kredite, ki omogočijo vlaganje v zaščito intelektualne lastnine. Vendar pa je odločitev za to možnost odvisna predvsem od perspektivnosti izdelka ali izuma, kar je ponavadi najbolje oceniti z zastopnikom na podlagi poizvedbe in tržne analize. Obstaja tudi nekaj shem, ki omogočajo sofinanciranje zaščite intelektualne lastnine, o katerih bo govora v naših naslednjih prispevkih.
Glede na dolžino našega današnjega prispevka je očitno, da je tema stroškov zaščite izjemno obširna. Kljub obsežnosti prispevka pa vseh morebitnih situacij nismo mogli komentirati. Če je ostalo kakšno vprašanje neodgovorjeno, nas kontaktirajte in vam bomo z veseljem svetovali.
Lep pozdrav do naslednjič!
